NEVRO Flashcards
MED KVANTITATIVNE MOTNJE ZAVESTI SPADAJO:
a) Somnolenca
b) Sopor
c) Delirij
d) Delirantno skaljena zavest
e) Koma
f) Zamračenost
A B E
- POSTOPEK FORMALNEGA UGOTAVLJANJA MOŽGANSKE SMRTI VSEBUJE:
a) natančno upoštevanje izhodiščnih pogojev
b) ugotovitev kliničnih znamenj možganske smrti
c) le ugotavljanje prenehanja delovanja obeh hemisfer velikih možganov
d) dopolnilne instrumentalne preiskave
e) dokaz ireverzibilnosti prenehanja možganskih funkcij
ABDE
- NAJHUJŠA OBLIKA SEKUNDARNE MOTNJE INTELIGENCE JE:
a) idiotija
b) demenca
c) oligofrenija
Glavni simptom pri tej obliki je:
a) afazija
b) apraksija
c) amnezija
A in C
DESNA HOMONIMNA HEMIANOPSIJA KAŽE NA OKVARO:
a) desnega vidnega živca
b) optične hiazme
c) levega optičnega traktusa
d) desnega optičnega traktusa
e) desnega zatilnega režnja
AC
ZA HORNERJEV SINDROM JE ZNAČILNO:
a) da je očesna reža razširjena
b) da je očesna reža zožena
c) midriaza
d) mioza
e) eksoftalmus
In nastane pri okvari:
a) simpatičnih poti oz. vlaken
b) parasimpaičnih vlaken
c) n. okulomotoriusa
d) n. oftalmikusa
e) m. vazokonstriktor pupile (ne vem, da bi obstajal)
BD in A
PRI POPOLNI OKVARI III. MOŽGANSKEGA ŽIVCA NASTANE:
a) ptoza
b) mioza
c) midriaza
d) divergentni strabizem
e) diplopija
ACE
. PRI OKVARI SPODNJEGA MOTORIČNEGA NEVRONA NASTANE:
a) pareza
b) atrofija mišic
c) hiperrefleksija
d) hiporefleksija, arefleksija
e) spastičnost
ABD
. PRI GERSTMANOVEM SINDROMU UGOTOVIMO:
a) agnozijo prstov
b) apraksijo levice
c) agrafijo
d) akalkulijo
e) dezorietacijo levo-desno
ACDE
NAJPOMEMBNEJŠI DEJAVNIKI TVEGANJA ZA MOŽGANSKO KAP:
a) arterijska hipertenzija
b) atrijska fibrilacija
c) kronična pljučna obstruktivna bolezen
d) sladkorna bolezen
e) hiperlipidemija
ABD
SIMPTOMI IN ZNAKI POVIŠANEGA ZNOTRAJLOBANJSKEGA TLAKA SO:
a) glavobol
b) slabost, bruhanje
c) hemipareza
d) zastojna papila
e) ataksija
ABD
NAJPOMEMBNEJŠE DIAGNOSTIČNE METODE PRI MULTIPLI SKLEROZI:
a) magnetna resonanca
b) CT glave
c) lumbalna punkcija
d) EEG
e) EMG
AC
PARKINSONOVO BOLEZEN ZDRAVIMO Z:
a) preparati L-dope
b) antiepileptiki
c) kortikosteroidi
d) MAO-B inhibitorji
e) dopaminksimi agonisti
ADE
PRI AMIOTROFIČNI LATERALNI SKLEROZI PRI KLINIČNEM PREGLEDU UGOTOVIMO:
a) znake za prizadetost zgornjega motoričnega nevrona
b) znake za prizadetost spodnjega motoričnega nevrona
c) cerebralne znake
d) senzibilitetne izpade
e) parkinsonizem
In jo potrdimo z:
a) CT glave
b) EMG
c) EEG
d) magnetno resonanco
e) evociranimi potenciali
AB in B
ZA EPIDURALNO KRVAVITEV JE ZNAČILNO:
a) nastane zaradi rupture srednje meningealne arterije
b) kri se nabira med duro in arhnoideo
c) lahko nastane “lucidni interval”
d) ugotovimo Hutchinsonovo zenico
e) nastanejo kvalitativne motnje zavesti
ACD
PRI POLIRADIKULONEVRITISU GUILLAIN-BARRE UGOTOVIMO:
a) ascedentne proge
b) albumino-citološko disociacijo
c) patološki EEG
d) znižane prevodne hitrosti
e) pleocitozo v likvorju
In ga zdravimo z:
a) humanimi imunoglobulini
b) kortikosteroidi
c) plazmoferezo
d) antiholinesterazami
e) antiepileptiki
BDE in AC
. POD KVALITATIVNE MOTNJE ZAVESTI SPADAJO:
a) somnolenca
b) sopor
c) delirij
d) koma
e) zamračenost
CE
PRI APALIČNEM SINDROMU JE OKVARJEN DEL:
a) možganskega debla
b) hemisfer velikih možganov
c) hrbtenjače
d) možganskih živcev
e) spinalnih živcev
B
BITEMPORALNA HEMIANOPSIJA KAŽE NA OKVARO:
a) vidnega živca
b) optične hiazme
c) obtičnega traktusa
d) obtične radiacije
e) primarne vidne skorje
B
ZA HUTCHINSONOVO ZENICO JE ZNAČILNO, DA:
a) je zenica na eni strani razširjena
b) je zenica na eni strani zožena
c) zenica nima direktne reakcije na osvetlitev
d) zenica nima indirektne reakcije na osvetlitev
e) nasprotna zenica ima direktno in indirektno reakcijo na osvetlitev
In nastane pri okvari
a) n. abducensa
b) n. trohlearisa
c) n. okulomotoriusa
d) n. oftalmikusa
e) n. facialisa
ACD in C
ZA OKVARO ZGORNJEGA MOTORIČNEGA NEVRONA JE ZNAČILNO:
a) pareze
b) povišanje mišičnega tonusa
c) znak babinskega
d) atrofija mišic
e) živahni miotatični refleksi
ABCE
RACAJOČA HOJA POMENI OKVARO
a) dorzifleksorjev obeh stopal
b) glutealne muskulature
c) obeh peronealnih živcev
d) piramidne poti
e) bazalnih ganglijev
B
ZA SUBARAHNOIDNO KRVAVITEV SO ZNAČILNI NASLEDNJI ZNAKI IN SIMPTOMI:
a) nenaden močan glavobol
b) hemipareza
c) znaki meningealnega draženja
d) ataksija okončin
e) motorična afazija
AC
ZA KLINIČNO ZANESLJIVO OBLIKO MULTIPLE SKLEROZE MORAMO UGOTOVITI:
a) en zagon
b) dva zagona
c) dve klinični žarišči
d) eno klinično žarišče
e) eno klinično in eno paraklinično žarišče
BCE
ZAGONE PRI MULTIPLI SKLEROZI ZDRAVIMO S:
a) citostatiki
b) kortikosteroidi
c) antiepileptiki
d) miorelaksansi
e) analgetiki
B
PRI PARKINSONOVI BOLEZNI UGOTOVIMO:
a) tremor
b) rigor
c) diskinezije
d) bradikineza
e) dobro odzivnost na dopaminske agoniste
ABDE
ZGODNJE KOMPLIKACIJE KRANIOCEREBRALNIH POŠKODB SO:
a) intrakranialni hematomi
b) posttravmatska encefalopatija
c) psevdotumor cerebri
d) poškodbe možganskih živcev
e) posttravmatska encefalopatija
AD
NAJPOGOSTEJŠA FOKALNA DISTONIJA JE:
a) hemibalizem
b) horea
c) spazmodični toritkolis
d) atetoza
e) torzijska distonija
In jo zdravimo z:
a) antiholinergiki
b) z botulinovim toksinom
c) nevroleptiki
d) L-dopo
e) tricikličnimi antidepresivi
C in AB
ZA WILSONOVO BOLEZEN JE ZNAČILNO:
a) da je dedna bolezen
b) motena je presnova bakra
c) okvarjeni so bazalni gangliji
d) nastane zaradi pomanjkanja vitamina B12
e) okvarjena so jetra
f) Kayser-Fleischnerjev oborč
ABCEF
PRI MIASTENIJI GRAVIS UGOTOVIMO:
a) hitro utrujanje po mišičnem naporu
b) senzibilitetne motnje
c) piramidne znake
d) pozitiven prostigminski test
e) patološki EMG
ADE
. OPTIČNA AGNOZIJA (NESPOSOBNOST PREPOZNAVANJA ZNANIH STVARI) KAŽE NA OKVARO:
a) optičnega traktusa
b) aree parastiate in peristriate dominantne hemisfere
c) optičnega živca
d) optične radiacije
e) optične hiazme
B
ZA NISTAGMUS VELJA:
a) so nehoteni ritmični gibi oči
b) pojavi se pri okvari ravnotežnega aparata
c) pojavi se pri akinetsko-rigidnem sindromu
d) pojavi se pri okvari piramidne proge
e) pojavi se pri okvari malih možganov
ABE
PRI CENTRALNI OKVARI PAREZI N. FACIALISA:
a) bolnik ne more nagubati čela in ima izravnane gube na čelu
b) ima povešen ustni kot, ki se pri gibih ne premika
c) slabše čuti polovico obraza
d) ima ojačan maseterski refleks
e) slabše okuša
Okvarjena pa je:
a) kortikospinalna proga
b) n. facialis
c) kortikobulbarna proga
d) mali možgani
e) trigeminus
BCE in C
ZA FASCIKULACIJE (TRZANJE MIŠIC) VELJA:
a) so hitre, nehotene kontrakcije ene motorične enote
b) so hitre, nehotene kontrakcije enega mišičnega vlakna
c) se pojavijo pri okvari zgornjega motoričnega nevrona
d) se pojavijo pri okvari spodnjega motoričnega nevrona
e) spremlja jih atrofija mišic
ADE
MED GENERALIZIRANE EPILEPTIČNE NAPADE PRIŠTEVAMO:
a) tonično-klonične napade tip grand mal
b) motorične Jacksonove napade
c) absence
d) kompleksne žariščne napade
e) senzorične Jacksonove napade
AC
ANOZOGNOZIJA JE:
a) nesposobnost prepoznavanja predmetov
b) nesposobnost prepoznavanja obrazov
c) nesposobnost izvajanja veščih gibov
d) nesposobnost registriranja lastne pareze
e) nesposobnost govora
In nastane pri okvari:
a) desnega parietalnega režnja (nedominantne hemisfere)
b) levega čelnega režnja
c) levega temporalnega režnja
d) malih možganov
e) primarnega vidnega korteksa
D in A
OKVARA OPTIČNE HIAZME POVZROČI:
a) kontralateralno homonimno hamianopsijo
b) bitemporalno hemianopsijo
c) nazalni izpad vidnega polja
d) optično agnozijo
B
ZA POLIMIOZITIS VELJA
a) je dedna miopatija
b) je avtoimunska bolezen
c) predvsem so prizadete proksimalne mišične skupine
d) pri nevrološkem pregledu ugotovimo motnje senzorike
e) v serumu so povišani mišični encimi
BCE
ZA ALKOHOLNO ENCEFALOPATIJO (WERNICKE-KORSAKOW) JE ZNAČILNO:
a) nastane zaradi pomanjkanja vitamina B1
b) nastane zaradi pomanjaknja vitamina B12
c) v klinični sliki prevladujejo: ataksija, akcijski tremor, nistagmus, okvare n. abducensa
d) zdravimo jo z Apaurinom
e) zdravimo jo z vitaminom B1
ACE
ZA MB. ALZHEIMER VELJA:
a) je progresivna demenca
b) je dedna bolezen
c) CT glave pokaže možgansko atrofijo
d) lahko jo zdravimo z inhibitorji acetilholinesteraze
e) nastane zaradi pomankanja vitamina B12
ACD
REDKEJŠE DEMIELINIZAJSKE BOLEZNI SO:
a) Parkinsonova bolezen
b) akutni disemirani encefalomielitis
c) multipla skleroza
d) akutni hemoragični encefalomielitis
e) Creutzfeld-Jakobova bolezen
BD
NAJBOLJ POGOSTE MOŽGANSKE METASTAZE SO PRI:
a) karcinom prostate
b) karcinom dojke
c) karcinom bronha
d) hipernefrom
e) karcinom glave in zatilja
BCD
PRI ISHEMIJI MOŽGANSKEGA DEBLA UGOTOVIMO:
a) motnje koordinacije udov
b) okvaro možganskih živcev
c) znake piramidne okvare
d) znake okvare spinotalamične proge
e) apraksijo
ABCD
MED PRIMARNE GLAVOBOLE UVRŠČAMO:
a) migreno
b) glavobol v rafalih
c) glavobol zaradi možganskega tumorja
d) glavobol tenzijskega tipa
e) glavobol ob subarahnoidni krvavitvi
ABD
HOREATIČNI ZGIBKI SO:
a) hitre nehotene kontrakcije mišičnih vlaken, ki pripadajo eni motorični enoti
b) sunkoviti, neritmični, asinhroni zgibki udov in telesa
c) močne kontrakcije mišic trupa in vratu
d) ritmični gibi delov telesa
B
ZA OKVARO ZGORNJEGA MOTORIČNEGA NEVRONA JE ZNAČILNO:
a) izguba mišične moči z atrofijami in fascikulacijami
b) znižanje mišičnega tonusa
c) ojačani miotatični refleksi
d) pojav patoloških refleksov
CD
ZNAK BABINSKEGA JE:
a) plantarni odziv v fleksiji
b) plantarni odziv v ekstenziji
c) ni plantarnega odziva
d) refleks prijemanja
B
PRI CEREBELARNI OKVARI SE POJAVI:
a) ataksija hoje
b) cerebelarni tremor
c) pareza
d) disdiadohakineza
ABD
ZA TALAMIČNI SINDROM JE ZNAČILNO:
a) hipalgezija
b) hiperpatija
c) disocirano motnjo senzibilitete
d) izguba vseh senzoričnih kvalitet
B
PRI OKVARI SOMATOSENZORIČNEGA DELA MOŽGANSKE SKORJE UGOTAVLJAMO:
a) nesposobnost lokalizacije dražljaja
b) okvaro pozornosti za dražljaje
c) nesposobnost razlikovanja dvojnega dražljaja
d) nesposobnost spoznavanja predmetov s tipom
e) spontane bolečine
ABCD
CEREBROVASKULARNI INZULT JE:
a) motnja v delovanju centralnega živčnega sistema zaradi bolezni ekstrakranialnega in intrakranialnega cerebralnega žilja
b) lahko posledica ishemije centralnega živčnega sistema
c) lahko posledica krvavitve v centralni živčni sistem
d) lahko posledica ishemije perifernega živčnega sistema
ABC
DEMENCA SE LAHKO RAZVIJE PRI:
a) difuzni možganski aterosklerozi
b) normotenzivnem hidrocefalusu
c) funikularni mielozi
d) degenerativnem obolenju možganov (Alzheimerjeva bolezen)
ABCD
TUMOR MOŽGANSKIH OVOJNIC JE
a) meningeom
b) primarni melanomski tumor
c) nevrinom
d) glioblastom
A
PRI KLINIČNO ZANESLJIVI OBLIKI MULTIPLE SKLEROZE UGOTOVIMO:
a) dva zagona
b) dve žarišči
c) en zagon
d) pozitivne oligoklonalne IgG trakove v likvorju
ABD
ZA PARKINSONOVO BOLEZEN SO ZNAČILNI:
a) hemipareza
b) rigor
c) tremor
d) senzibilitetne motnje
e) bradikineza
BCE
ZA AMIOTROFIČNO LATERALNO SKLEROZO (ALS) VELJA:
a) ni senzibilitetnih izpadov
b) lahko so prizadeti možganski živci
c) je napredujopča degenerativna bolezen
d) okvarjena sta zgornji in spodnji motorični nevron
ACD
ZA MOŽGANSKI PRETRES VELJA:
a) je reverzibilna motnja možganske funkcije
b) je odprta poškodba možganov
c) spremlja ga lahko retrogradna ali anterogradna amnezija
d) izguba zavesti traja več ur
e) izguba zavesti traja nekaj minut
ACE
ZA OKVARO RADIALNEGA ŽIVCA JE ZNAČILNO:
a) pri visoki okvari ni mogoče iztegniti komolca, zapestja in prstov
b) motnje senzibilitete nastanejo na radialni strani zapestja
c) za lezijo na podlahti je značilna pareza iztegovalk prstov in palca brez okvare senzibilnosti
d) je pogosto prizadet pri zastrupitvi s svincem
ABD
ZA POLINEVROPATIJO JE ZNAČILNO
a) simetrični senzibilitetni izpadi na distalnih delih okončin
b) distalni miotatični refleksi so ugasli
c) vzrok je kompresija spinalne korenine
d) pogost vzrok je sladkorna bolezen
ABD
ZA MIASTENIJO GRAVIS JE ZNAČILNO:
a) hitra utrudljivost ob mišičnem naporu
b) obsežni senzibilitetni izpadi
c) pozitivni tenzilonski test
d) lahko jo spremlja timom
ACD
O MOŽGANSKI SMRTI, KOT JE DEFINIRANA V SLOVENIJI, GOVORIMO KADAR:
a) izguba neodzivne zavesti traja dlje od 72 ur
b) se ne vzpostavi dihanje po odklopitvi od ventilatorja
c) ni refleksov možganskega dela
d) EEG pokaže odsotnost možganske aktivnosti
e) slovenske definicije možganske smrti ni med naštetimi stanji
E
KATERI GIBI SO MOTENI PRI OKVARI RADIALNEGA ŽIVCA
a) Iztegovanja zapestja
b) Iztegovanje prstov
c) Upogibanje zapestja
d) Upogibanje komolca
e) Dvigovanje roke v ramenskem sklepu
ABE
ZA TIPIČNO MIGRENSKO AVRO JE ZNAČILNO:
a) da ni vidnih motenj
b) da traja dalj kot 1 uro
c) da o vidne motnje
d) da traja 5 minut do 1 ure
CD
OBKROŽI OZNAKO PRED TISTO OBLIKO DEMENC, KI JIH LAHKO POZDRAVIMO:
a) demenca zaradi pomanjkanja vitamina B12
b) parkinsonova bolezen
c) demenca zaradi slabega delovanja žleze ščitnoce
d) demenca zaradi normotenzivnega hidrocefalusa
e) alzheimerjeva demenca
ACD
SKLJUČENA HOJA S KRATKIMI KORAKI, TREMOR V MIROVANJU, RIGIDNO ZVEČAN MIŠIČNI TONUS IN SLABO SPREMLJANJE HOJE Z ZGORNJIMA UDOMA SO ZNAČILNOSTI
a) mišične distrofije
b) friedreichove ataksije
c) miotonije kongenite
d) parkinsonove bolezni
e) miastenije gravis
D
ZNAČILNOSTI MULTIPLE SKLEROZE:
a) da se navadno prične pri mladih osebah
b) da je začetek pogosto nenaden
c) da je pogostejša v severnih deželah
d) nič od naštetega
AC
KATERA ZNAČILNOST VELJA ZA PRIZADETOST NERVUS MEDIANUSA?
a) viseča roka
b) prisegajoča roka
c) krempljasta roka
B
KATERA ZNAČILNOST VELJA ZA PRIZADETOST NERVUS ULNARSI?
a) viseča roka
b) prisegajoča roka
c) krempljasta roka
C
. ZA ALZHEIMERJEVO DEMENCO JE ZNAČILNO:
a) spominske motnje
b) disfazija, diskalkulija, digrafija, dispraksija, agnozija
c) osebnostne spremembe
d) motnje kontinence
e) nič od naštetega
f) vse od naštetega
F
MEMBRANSKI POTENCIAL JE ODVISEN OD:
a) koncentracije ionov zunaj in znotraj celice
b) prepustnosti celice za ione
c) števila sinaps, ki jih celica tvori s sosednjimi celicami
d) površine celične membrane
AB
