obtočila Flashcards
1
Q
funkcije obtočil
A
- prenašanje dihalnih plinov med medijem in celicami kjer poteka celično dihanje
- prenos hranil
- odstranjevanje odpadnih snovi
- prenašanje toplote
2
Q
zaprt krvožilni sistem
A
- kri ne izteka iz žil
- srce lahko vzpostavi mnogo večji tlak kot v odprtem
- z večjo hitrostjo pretoka krvi prenaša veliko količino dihalnih plinov -> zahteva močno srce
- dobro uravnava pretok krvi v različnih delih telesa kar omogoča preusmeritev v dele z večjo potrebo po kisiku in hranilih
omogoča velikim živalim večjo aktivnost
3
Q
hitrost pretoka krvi
A
- odvisna od tlaka krvi in upora žil
- upor žil je v največji meri določen z njihovim premerom
- zelo tanke žile predstavljajo za kri velik upor, kri zato po telesu na daljše razdalje potuje po maloštevilnih širokih žilah ki se razcepijo v številne drobne žile z velikim uporom
- pretok krvi se z zmanjšanjem premera žil upočasni tam kjer je to potrebno za izmenjavo snovi in toplote
4
Q
srce
A
- v njem je ustvarjen tlak ki omogoča kroženje tekočine po obtočilih
- mišična črpalka ki se ritmično krči
- človeško srce je kamričasto ki je sestavljeno iz preddvorov (atrijev) ki sprejemajo kri in prekati (ventrikli) ki kri poganjajo v žile
5
Q
pljučni obtok
A
obtok po katerem teče kri ki je osiromašena s kisikom v pljuča in nazaj v srce
6
Q
sistemski obtok
A
obtok po katerem teče s kisikom bogata kri po telesu
7
Q
arterije
A
- velike žile ki vodijo kri stran od srca
- na poti od srca se cepijo na manjše arteriole ki se razvejijo v izredno tanke kapilare
- skozi stene kapilarov poteka izmenjava snovi z okoliškimi tkivi
visok krvni tlak
8
Q
vene
A
- široke žile ki v katerih je krvni tlak nizek in ki vračajo kri v srce
- med vračanjem krvi proti srcu se kapilare združujejo v debelejše venule
- venule se zlivajo v vene
9
Q
zgradba arterij
A
- debele in elastične stene
- veliko vlaken beljakovin kolagena in elastina s katerimi se upirajo močnemu nihanju krvnega tlaka ki teče iz srca
- v steni imajo gladke mišice ki spreminjajo njihov premer
-> tako se lahko spremenita količina in hitrost pretoka krvi ki potuje v določene dele telesa
-> tako po potrebi dovajamo več krvi tja kjer se pokaže večja potreba
10
Q
zgradba ven
A
- imajo tanjše stene
- ker v kapilarah zmanjša krvni tlak je tudi tlak v venah majhen in le stežka poganja kri naprej
- v venah je vedno nakopičena večina naše krvi
- kri iz spodnjega dela telesa teče nazaj v srce z delovanjem zaklopk v venah
11
Q
zaklopke
A
usmerjajo kri proti proti srcu in onemogočajo njen povratni tok
12
Q
delovanje skeletnih mišic
A
- najpomembnejše za tok krvi v spodnjih delov telesa v srce
- njihovo krčenje stiska vene in zaradi delovanja zaklopk potiska kri navzgor
-> za tok krvi od nog do srca je dobro če predolgo ne sedimo - naposled se vene združijo v dve glavni veni ki usmerjata tok krvi iz telesa v desni preddvor
13
Q
kapilare
A
- v njih poteka izmenjava dihalnih plinov med tkivi in krvjo z difuzijo
- soli, hranila, hormoni in voda se lahko izmenjujejo s filtracijo
- v predelih kapilar po katerih kri priteka je hidrostatični tlak ki ga ustvarjata težnost in delovanje srca
14
Q
limfni sistem
A
- presežek tekočine v tkivih se zbira v limfnem sistemu
- tekočina v medceličnini se zbira v limfnih kapilarah in usmerja v kri kot limfa
- prinaša maščobe v kri ki jih limfa prevzame v prebavilih
15
Q
limfne žile
mezgovnice
A
- združek limfnih kapilar, ki se naposled odpirajo v velike vene blizu srca v katerih je tlak zelo nizek
- imajo zaklopke ki omogočajo da limfa potuje le v eno smer
- premikanje limfe po limfnih žilah poganja v največji meri krčenje skeletnih mišic
16
Q
bezgavke
A
- odebelitve vzdolž limfnih žil ki imajo obrambno vlogo
- v njih so fagociti in v njih zorijo nekatere bele krvničke
- preden se limfa izlije v kri potuje skozi bezgavke
17
Q
zgradba srca
A
- dva preddvora in dva prekata
-> med vsakim so zaklopke ki usmerjajo tok krvi - srce omogoča popolno ločitev pljučnega in sistemskega obtoka
- steno srca sestavljajo srčne mišične stene
-> krčenje sprožijo spremenjene srčne mišične celice v srčnih ritmovnikih
-> z živčevjem lahko vplivamo na hitrost in moč krčenja srca
18
Q
desna polovica srca
A
sprejema s kisikom osiromašeno kri iz sistemskega obtoka in jo poganja v pljuča
19
Q
leva polovica srca
A
- sprejema s kisikom bogato kri iz pljuč in jo poganja po sistemskem obtoku
- levi prekat je precej močnejši od desnega zato se kri pretaka po telesu pri višjem tlaku kot skozi pljuča
20
Q
kako srce poganja kri po telesu
A
s cikličnem krčenjem in sproščanjem
21
Q
sproščanje (diastola) srca
A
- najprej se polnita preddvora
- nato se zaklopki med preddvoroma in prekatoma odpreta
- polniti se začneta tudi prekata
22
Q
krčenje (sistola) srca
A
- najprej se skrčita preddvora in iztisneta v prekata še nekaj krvi
- zatem se skrčita prekata in iztisneta kri v pljučni (desni prekat) in sistemski obtok (levi prekat)
23
Q
pretok krvi
A
- kri priteče srce iz sistemskega obtoka po dveh velikih venah v desni preddvor in od tam v desni prekat
- ko se desni prekat skrči iztisne kri v pljučni obtok
- s kisikom obogatena kri se nato vrne v levi preddvor od tod pa steče v levi prekat
24
Q
aorta
A
ob krčenju levega prekata kri steče iz srca v sistemski obtok po veliki arteriji (aorti)
25
Q
nižji krvni tlak v pljučnem obtoku
A
preprečuje prehajanje tekočine iz krvi v pljučna tkiva do katerega bi lahko prišlo pri visokem hidrostatičnem tlaku krvi
26
Q
posledice zamašitve žil
A
srčna kap oz. srčni infarkt, odmrtje tkiva v delu srca, ki so ga oskrbovale zamašene žile
27
Q
arterioskleroza
A
odebelitev in otrditev sten žil, ki zmanjša pretok krvi
28
Q
ateroskleroza
A
- tip aterioskleroze pri kateri se lipidi in druge snovi nalagajo na stene žil
- žile postanejo ožje in toge
29
Q
ishemija
A
prekenitev dotoka krvi po arterijah ki lahko povzroči odmrtje prizadetega tkiva
30
Q
anevrizem
A
- oslabitev stene arterij
- pride do razširitve stene žile ki je na tem mestu zelo šibka
- so nevarne ker lahko nepričakovano počijo
-> povzroči notranjo krvavitev
-> posebej nevarno če se zgodi v možganih
31
Q
možganska kap
A
- z ožiljem povezana okvara možganov
- lahko nastane zaradi zamašitve žil ali zaradi njihove poškodbe in s tem povezane krvavitve
32
Q
kri
A
- tkivo s tekočo medceličnino ki vsebuje krvne celice
- po telesu prinaša dihalne pline, hranila, odpadne snovi, hormone in toploto
33
Q
krvna plazma
A
tekoči del krvi brez krvnih celic
34
Q
krvne celice
A
- sestavljajo slabo polovico prostornine
- prevladujejo rdeče krvničke (eritrociti)
35
Q
eritrociti
A
- pri sesalcih med svojem zorenjem razgradijo svoja jedra
-> zato so zrele brez jeder - imajo obliko diskov ki so v sredini udrti
- vsebujejo hemoglobin in so pomembne za prenos kisika
- prostorninski delež: 45%
36
Q
levkociti
A
- so manj številni
- več tipov, vse imajo obrambno vlogo
37
Q
trombociti
krvne ploščice
A
- celični fragmenti ki nastanejo z razpadom večjih celic, megakariocitov
- opravljajo pomembno vlogo pri ustavljanju krvavitev in strjevanju krvi
-> pri strjevanju krvi sodelujejo tudi beljakovine v krvni plazmi
