Obdobja in Značilnosti Flashcards
Antični izvor besede “arheologija”
V klasični dobi - Platon “Zakoni” (pogovor s Hipijo Starejšim);
“archaio”= starodavno;
Takrat tudi prva arjeološka izkopavanja (grobišče - Delos = izkopaval Tukidit)
Arheologija v srednjem veku.
Pomen krščanstva - zgodovino določa bog, izgine humanističen pogled, zgodovina univerzalna;
Preteklost povezana s apokaliptičnostjo in idejo degeneracije sveta;
Karel Veliki - izobražence na dvor, shranjeval antične ostaline, iskali so Alezijo;
Razsvetljenstvo na Slovenskem
Veliko sprememb - ideje o napredku, konec monopola Cerkve, znanost, metodološki skepticizem;
Razvoj nacionalnega koncepta in iskanje skupne identitete.
Deželni muzeji in slovenski arheologi v 19. stoletju
Po probadu Ilirskih provinc - ideja skupnega muzeja - AO ne dovoli, ustvari se deželni muzej Kranjske (1821). 10 let kasneje stalna zbirska, nova zgrafba 1888, 1921 Narodni muzej.
3 glavni kustosi: Karel Dežman, Alfons Müllner, Watler Schmidt.
Študij arheologije v Sloveniji
Univerza v Ljubljani 1919 (5 fakultet). Nacrtovano tudi “arheologija in prahistorija” ter “epigrafika” - 1923/24.
Vojeslav Mole -> Balduin Saria -> Rajko Ložar -> Josip Korošec…
Arheološka misel v romantični arheologiji (1750 - 1850)
Kontra-racionalistično, kontra-razsvetljensko;
Izoblikovanje nacionalizma, iskanje skuone preteklosti, otipljivi viri, arheologija tudi v drugih medijih;
Pomembna nostalgija in ustvarjanje tradicije.
Triperiodni sistem in zaključene celote
Že v antiki (Lukrecij);
Christian Jurgenson Thomson = kamena, bronasta in železna doba. Razumel biografijo predmetov -> pomembne zaključene celote;
Poskušal določiti ekskluzivne predmete za obdobja in klasificira tipe.
Izraz mezolitik.
Na Danskem - “kuhinjski odpadki” - 1848 - 1850 komisija;
J. J. Smith Steenstrup (otoplitve, gozd), J. G. Forschammer (nabiranje mehkužcev), J. J. Worsae (prehod med kameno dobo in neolitikom);
Poimenovanje Hadder Westrup.
Ex Oriente Lux
Vzhod bolj razvit od ostalega sveta - od tam se širijo elementi in kulture - difuzionizem.
Gustav O. A. Montelius - sinteza evropske prazgodovine (poznal evropski material), relativna in absolutna kronologija.
Kulturne razlike in rasizem
“Biološke/genetske značilnosti določajo kulturni razvoj”, sprva na načelih Biblije (degeneracija poganov);
Rasa predstavlja vrhunec razvoja (visje le s pomočjo);
Lastnosti povezovali s fenotipi -> aplikativna antropologija;
Evgenika.
Kulturni relativizem
Ni univerzalnega vidika za merjenje kultur, potrebno razumeti v kulturnem in historičnem kontekstu;
Ni univerzalnih pravil, pomembni empirični podatki, kulture kot samorefleksivne enote. Pomen historičnega razvoja in jezika;
Franz Boas (The mind of primitive man, Primitive Art)
Funkcionalistične teorije kulture
Bistvo raziskovanca je njegova funkcija oz. naloga (zakaj koristno, čemu služi…);
Bistvo kulturnih elementov je njhova naloga; Je orodje, ki nam pomaga dosegovati cilje;
Pomembnost institucij;
Organska analogija, ideje iz naravoslovja, nujne funkcije struktur, koncept ravnotežja, ahistoričnost in univerzalnost;
Emile Durkheim, Bronislaw Malinowski, A. R. Radcliffe-Brown.
Kaj je “kula”?
Ceremonialna menjava na otočku blizu Nove Gvineje - 18 skupin;
Orglice (veigun, rdeče) v smeri urinega kazalca, zapestnice (mwali, bele) ravno nasprotno;
Natančna navodila, kako menjava poteka;
Ustvarjanje zavezništev na malem otočju (ne znajo jezikov…);
The Argonauts of the Western Pacific (Malinowski, 1922).
Koncept divje misli
Logični in nelogični um; Levi-Strauss to zanika. Divja misel strukturno enaka sodobni (disciplinirani), a drugačne vsebine;
Je konkretna, sintetična, hkrati peaktična in teoretska, vedno ima odgovore na vprašanja.
Neoevolucionizem
Z različnimi variantami in pristopi želi popraviti napake evolucionizma, po WW2.