Ljudje in Dela

Question 1

Antika

Answer 1

Platon (Archaiologia, “Zakoni”)
Tukidit (izkopavanja na Delosu)

Question 2

Srednji vek

Answer 2

Flavio Biondo (arheološka topografija)
Ciriaco di Anlona (sultanov tajnik za statine)
Cola de Rirnzo (Lex de imperio Vespasiani)

Question 3

Razsvetljenstvo na Slovenskem

Answer 3

Janez Ludvik Schonleben (De Carnia Antiqua et Nuova - historična topografija, popis pokrajine, rodov, mest, starih prebivalcev…)
Janez Vajkard Valvasor (Die Ehre des Hertgthums Crain - delo v 15 zvezkih in ima več avtorjev. Tudi zgodovinski in arheološki podatki)
Janez Gregor Dolničar (Antiqates urbis Labacensis - zgodovina Ljubljane, na njeno območje uvrstil Emono. Epigrafske zapise na cerkev, da so jih ohranjali)
Giacomo Filipp Tomasini (zgodovinska podoba Istre)
Gian Rinaldo Carli (raziskoval ameriške staroselce, izkopaval amfiteater v Puli)
—–
Anton Tomaž Linhart (išče slovenske skupnosti in opisuje predslovansko poselitev)
Valentin Vodnik (Tabula Peuntigeriana, učil izkopavanj v Stični, napisal zgodovinski učbenik)

Question 4

Deželni muzeji

Answer 4

3 kustosti:
Karel Dežman (Barje, liberalen, trenja s konzervativci, visoki standardi)
Alfons Müllner (tipološko preuredil predmete)
Walter Schmidt (izkopavanja v Ljubkjani, lociral Emono)

Question 5

Študij arheologije na UL

Answer 5

Vojeslav Mole (prvi; predavanja - Parthenon, Grška religija in kult… in seminar - Domača arheologija).
Balduin Saria (Stari vek in Klasična arheologija. Objava rimskih napisov in topografskih kart)
Rajko Ložar (pomemben intelektualec; Neolitske kukture v Sloveniji)
Josip Korošec

Question 6

Triperiodna delitev in zaključene celote

Answer 6

Christian Jungerson Thomas (uredil zbirko muzeja v triperiodni sistem, poudarja kontekst najb)

Question 7

Izraz Mezolitik

Answer 7

J. J. Steenstrup (zoolog, drevesa in otoplitev)
J. G. Forschammer (nabiranje mehkužcev)
J. J. Worsae (ni flajenih orodij, keramike in udomačenih vrst - prehod med obdobji)
*Hadder Westrup** (izraz mezolitik)

Question 8

Ex Oriente Lux

Answer 8

Gustav O. A. Montelius (sinteza evropske prazgodovine, veliko potoval po muzejih, natančna relativna kronologija, difuzionizem)

Question 9

Gustav Kossina

Answer 9

Filolog in germanist, kritik arheologije (ni dovolj nacionalistična), iskal načine kako združiti heterogene narode.
Iz materialne kulture želel razbrati “kulturne province” (mat. kult. naj bi imela etnične atribute.
- kulture so monolitne
- kulturne spremembe so vidne v migracijah
- materialna kultura ima etnično oznako
Pomemben koncept so tudi vodilni tipi.

Question 10

Vere Gordon Childe

Answer 10

• The Dawn of Civilization, Aryans (v Kossinovskem načinu razmišljanja), izrazit difuzionist.
• The Danube in Prehistory (1929), opazovati začne kontekste.
  V Sovjetski Zvezi novi vplivi (marksizem, baza in superstruktura). Vpelje koncept revolucij (nova spoznanja vodijo v trenja; neolitska, metalurška in urbana).
  V zadni fazi razvije tezo socialnih revolucij.

Question 11

Binford in etnoarheologija

Answer 11

Razumevanje nastajanja arheološkega zapisa (podepozicijski procesi, tagonomija in odkrivanje).
Preučeval severnoameriške skupnosti (kako organiziran lov, male religiozne prakse, današnja dogajanja povezoval s preteklimi)

Question 12

David Leonard Clarke

Answer 12

Analytical Archaeology (1968), arheološki ppdatki strukturirani c entitete oz. gradnike. Prevzel po Lewisu Binfordu (“Nunmiut Archaeology” in “Bones: Ancient Men and Modern Myths);
- Atribut
- Artefakt
- Tip
- Assemblage ali ensembel
- Kultura
- Kulturna grupa
- Tehnokompleks
Poleg teh je opisoval procese, ki vsebujejo gradnike (akulturacija, asimilacija, izum, izguba…)

Question 13

Rasizem

Answer 13

Joseph-Arthur, Comte de Gobinau (neenakost človeških ras; vse pomembnejše iz Arjancev, se pomešale…)
Samuel George Morton (kraniometrija)

Question 14

Kulturni relativizem

Answer 14

Franz Boas (The Mind od Primitive Man, Primitive art…)
Bil relativist in difuzionist; na kulturo vpliva veliko dejavnikov, potreba po čim več podatkih. Kulture se razvijajo neodvisno (imajo identitete).
“Družba le družbeno razložljiva.”

Question 15

Funkcionalizem

Answer 15

Emile Durkheim (kako družba obstaja; mehanska in organska solidarnost, pomembnost skupnih vrednot in religije, kolektivna zavest)
Bronislaw Malinowski (posameznik ima potrebe, kultura zadovoljuje; biološki funkcionalizem, kultura orodje kot sredstvo za dosego ciljev)
A. R. Radcliffe-Brown (sestava družbe in razmerja)

Question 16

“Divja misel”

Answer 16

Claude Levi-Strauss
(je konkretna, sintetična, ni refleksivna)

Question 17

Neoevolucionizem

Answer 17

Leslie White
(1. faza = “The Science of Culture”; kultura kot organizem, ima historično in kulturno plat ter 3 ravni - tehnološko, socialno in idejno)
(2. faza = “The Evolution of Culture”; v ospredje postavlja energijo, funkcija kulture je izkoriščanje le te; tehnologija kot poskus reševanja problemov preživetja)

Question 18

Substantivizem

Answer 18

Carl Paul Polany
(“Trade and Market in Early Empires;,3 načini menjave - recipročnost, redistribucija, tržna trgovina; v ekonomiji tudi drugi družbeni procesi)
Max Weber
(formalna in substantivna racionalnost, ekonomija prežeta s kulturnimi obrazci)
Marcel Mauss
(Družbeni razlogi za menjavo in obdarovanje, Maori, duh menjave)