Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

neuroscience > Nevroni in glia celice > Flashcards

Nevroni in glia celice Flashcards

1
Q

Razdeli živčni sistem

A

1.živčni sistem
1.1 centralni
1.2 periferni
1.1.1 možgani
1.1.2 hrbtenjača
1.2.1 somatski
1.2.2 avtonomni
1.2.1.1 aferentni
1.2.1.2 eferentni
1.2.2.1 aferentni
1.2.2.2 eferentni
1.2.2.2.1 simpatični (fight or flight)
1.2.2.2.2 parasimpatični rest and digest

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj so nevroni?

A

Je glavna osnovna strukturna in funkcijska komponenta živčnega sistema. Prenaša, integrira in sprejema informacije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako lahko delimo nevrone?

A

Na inhibitorne, modulatorne in ekscitatorne.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj so ekscitatorni, kakšni so ponavadi, kateri nevrotranzmiter uporabljajo?

A

So nevroni, ki aktivirajo okolico. Predvsem so to piramidni nevroni. Uporabljajo glutamat ko nevrotranzmitor.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Na kaj lahko delimo ekscitatorne nevrone glede na usmeritev?

A

Eferentne, to so tisti, ki posredujejo senzorične informaicje iz okolice v CŽS.
Aferentni, posredujejo ukaze iz CŽS do skeletnih mišic.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj so inhibitorni nevroni, kakšna celica je ponavadi, kateri nevrotranzmiter uporabljajo?

A

So nevroni, ki inhibirajo ekscitatorne nevrone in integrirajo nevronske aktivnosti v možganih. Uporabljajo GABA nevrotranzmiter. So ponavadi internevroni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj so modulatorni nevroni, katere strukture so,
katere nevrotranzmiterje uporabljajo?

A

Modulirajo aktivnosti nevronov. So ponavadi modulatorni sistemi. Uporabljajo dopamin, seratonin ipd.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kako imenujemo skupke nevronskih jeder v CŽS in kako v PŽS?

A

V CŽS so jedra v PŽS pa gangliji.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kako imenujemo skupke aksonov v CŽS in kako v PŽS?

A

Belina/proge v CŽS in živci v PŽS

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kako delimo nevrone glede na izrastke?

A

unipolarni, bipolarni, multipolarni in multipolarni inter nevron.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Katere tipe glia celic poznamo?

A

Oligodentrociti, Schwanncelice, astrociti in mikroglija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je naloga oligodendrocitov?

A

Skrbijo za inzulacijo v CŽS. Torej ustvarjajo mielinsko ovojnico nevronov (aksonov).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je naloga Schwannovih celic?

A

Skrbijo za inzulacijo v ŠŽS. Torej ustvarjajo mielinsko ovojnico nevronov (aksonov).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je naloga mikroglia celic?

A

Mikroglia je zadolžena za imunski odziv. Obdaja tujke in sproža vnetja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj je nalog astrocitov?

A

Jih je največ in skrbijo za prehrano in odvajanje nevronov. Povezujejo nevrone z žilami. Skrbijo za držanje nevronov na mestu in skupaj.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Zakaj regeneracija ni mogoča v CŽS je pa v PŽS?

A

Ker Schwannove celice spodbujajo rast aksonov, odstranjujejo in čistijo mrtve nevrone. Med tem ko oligodendročiti aktivno zavirajo regeneracijo in ne čistijo mrtvih nevronov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj je mirovni potencial membrane?

A

Je razmerje negativnih in pozitivnih ioniov znotraj membrane napram razmerju izven.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kolikšen je v mV mirovni membranski potencial?

A

-70mV. Notranjost membrane je bolj negativno nabita kot zunanjost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kateri ioni/elemnti sodelujejo pri ohranjanju in generiranju el. potenciala?

A

Natrij+, Kalij+, Klor- in protein-

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kako se vzdržuje ravnovesje ionov znotraj membrane?

A

Z pasivnimi in aktivnimi procesi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj je pasivni proces vzdrževanja ravnovesja?

A

Je prepustnost membrane. Natrij, Klor in Kalij prosto prehajajo skozi membrano zaradi elektrostatičnega in koncentracijskega gradienta. Natrij prihaja saj ga je manj in Kalij zapušča.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj je aktivni proces vzdrževanja ravnovesja?

A

Membranske črpalke črpajo Kalij v membrano in črpajo Natrij ven iz membrane. S tem balancira pasivni proces.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kako pride do postsinaptičnega potenciala?

A

Presinaptični nevron sprosti nevrotranzmiter v sinaptično špranjo. Te se vežejo na postsinaptični receptor in vzbudijo postsinaptični potencial.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Katera dva postsinaptična potenciala poznamo?

A

Ekscitatorni postsinaptični potencial in Inhibitorni postsinaptični potencial.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Opiši Ekscitatorni postsinaptični potencial.

A

Do tega pride, ko se zaradi nevrotranzmiterjev membrana postsinaptičnega nevrona depolarizira. To je npr. premik iz -70mV na -68mV.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Opiši Inhibitorni postsinaptični potencial.

A

Do tega pride, ko se zaradi nevrotranzmiterjev membrana postsinaptičnega nevrona hiperpolarizira. Npr gre iz -70mV na -72mV.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kako nastane akcijski potencial?

A
  1. Postsinaptični potenciali potujejo do aksonskega griča, kjer se integrirajo.
  2. V primer, da uspejo zvišati membranski potencial preko praga -65mV, steče proces depolarizacije membrane.
  3. Potencial membrane se spremeni iz -65mv na 50mV
  4. Akcijski potencial steče po aksonu.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Opiši lastnosti akcijskega potenciala.

A
  1. Je vse ali nič
  2. Je hitro minljiv
  3. Potuje počasneje od PSP.
  4. Je vzdržan po celotnem aksonu.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Kakšna sta dva tipa integracije PSP?

A

Časovni in prostorski.

30
Q

Opiši časovno integracijo PSP.

A

Zaporedni PSP istega in še aktivnega izvornega nevrona se seštevajo in tako jačajo vpliv.

31
Q

Opiši prostorsko integracijo PSP.

A

PSP, ki pridejo hkrati v postsinaptično membrano se seštevajo (torej med sabo ojačujejo ekscitatorni in zmanjšujejo inhibitorni)

32
Q

Katera sta mehanizma prehajanja ionov?

A

Difuzija in Električni tok

33
Q

Kako se prenaša akcijski potencial (bolj natančna razlaga nastanka z kanali)?

A
  1. potencial membrane preseže prag -65mV
  2. Odprejo se Natrijevi kanalčki.
  3. Odprejo se Kalijevi kanalčki.
  4. Membranaski potencial doseže 50mv v 1ms. Zaprejo se Natrijevi kanalčki.
  5. Membrana zaradi uhajanja Kalija doseže -65mV, in kanali se počasi začnejo zapirati (pride do hiperpolarizacije ker ni instantno)
34
Q

Kaj je tetrodoksin in kaj naredi?

A

Je nevrotoksin. Onemogoča odpiranje Natrijevih kanalčkov in s tem onemogoči proženje nevronov.

35
Q

Kaj je refaktorna perioda?

A

Je perioda ne aktivnosti nevronov.

36
Q

Katere refaktorne periode poznamo?

A

Absolutna in relativna

37
Q

Kaj je absolutna refaktorna perioda?

A

Je 1ms v kateri se Natrijevi kanalčki ne morejo odpreti. Torej je stroga zgornja meja frekvence proženja nevrona, kar je 1000Hz.

38
Q

Kaj je relativna refaktorna perioda?

A

Je perioda po absolutni, v kateri se Na kanalčki lahko odprejo vendar za to potrebujejo močnejši stimulus.

39
Q

Kaj so naloge refaktorne dobe?

A
  1. Onemogoča samovzbujanje akcijskega potenciala, posledično potovanja AP v obratni smeri.
  2. Omogoča časovno integracijo/seštevanje signalov.
40
Q

Kako se akcijski potencial razširi po celotni membrani če je vzbujen le na določenem delu?

A

Akcijski potencial na določenem delu spremeni potencial sosednjih delov, kjer se sproži proces nastanka akcijskega potenciala.

41
Q

Kaj je naloga Ranvierievih zažemkov?

A

So presledki v mielinski ovojnici aksona, ki vsebujejo ionske kanalčke, ki omogočajo saltatorni prenos AP po dolžini aksona.

42
Q

Katere tipe prenosa AP poznamo?

A

-ortodromno: v smeri od telesa proti živčnim končičem
-antidromno: v smeri od živčnih končičev proti telesu
-saltatorno: skokovito po aksonu, hitrejše od navadnega prevajanja
-internevronsko: pasivno in pojemajoče

43
Q

Od česa je odvisna hitrost prevajanja?

A

Od mielinske ovojnice, torej če je izoliran ali ne in od debeline aksona. Debelejši in izolirani hitreje.

44
Q

Katere so glavne strukture in pojmi sinapse?

A

Post in presinaptična celica, sinaptična špranja, mešički/sinaptični mehurček, sinaptični gumbi.

45
Q

Kaj je naloga sinaptične špranje?

A

Onemogoča neposredni prenos potenciala med membranami!

46
Q

Kaj je sinaptični mehurček / mešiček?

A

Je struktura v sinaptičnemu gumbu, ki vsebuje nevrotranzmiterje.

47
Q

Katere vrste sinaps poznamo?

A

Aksodendritske
Aksosomatske
Dendrodendritske
Aksoaksonske

48
Q

Kaj je poanta aksoaksonskih sinaps?

A

Presinatpično potencirajo ali inhibirajo potencial.

49
Q

Kako ločimo sinapse po usmeritivi, povej tudi pomen usmeritve.

A

Ločimo na usmerjene, pri teh sta si post in presinaptična celica blizu skupaj in neusmerjene, tukaj sta si celici dlje narazen.

50
Q

Kaj je nevrotranzmiter?

A

Je spojina, ki se proizvaja v sinaptičnih gumbkih in hrani v mešičkih. Presinaptični nevroni, jih sproščajo ob vzburjenju v sinaptično špranjo, kjer potujejo do postsinaptičnega nevrona in se vežejo na njegove receptorje. Po vezavi na receptor tvorijo inhibitorni ali eksititacijski PSP.

51
Q

Katere sta dve osnovni kategoriji nevrotranzmiterjev?

A

Manjše molekule in večje molekule.

52
Q

Opiši značilnosti nevrotranzmiterjev manjših molekul.

A

So predvsem v usmerjenih sinapsah. Prenašajo spontane in kratkoročne potenciale. Vežejo se bodisi na metatropne ali ionotropne receptorje.

53
Q

Opiši značilnosti nevrotranzmiterjev večjih molekul.

A

To so predvsem nevropeptidi: krajše proteinske verige. Le ti so lahko tudi hormoni. Gre se predvsem za počasnejše in dalj časa trajajoče signale. Sproščajo se predvsem v neusmerjene sinapse in se vežejo na metatropne receptorje.

54
Q

Katere vrste nevrotranzmiterjev poznamo?

A

Aminokisline, monoamine,
acetiholin,
nekonvencionalne nevrotranzmiterje, nevropeptide

55
Q

Kje najdemo aminokisline kot tranzmiterje in naštej jih par.

A

Najdemo v CŽ v hitrih usmerjenih sinapsah. Glavna dva sta :
-glutamat = najpogostejši ekscitatorni
-GABA = najpogostejši inhibitorni

56
Q

Kje najdemo monoamine in naštej jih.

A

Najdemo jih predvsem v difuznih sinapsah možganskega debla. Imajo dvojno vlogo hormonov.
dopamin- poživlja krvni obtok, presnovo in delovanje srca
adrenalin - pohitritev utripa srca, širjenje dihalnih poti in povečan dotok krvi do mišic
noradrenalin- podoben kot seratonin za srečo, odgovoren za motivacijo, energijo, pozornost in zaznavanje
seratonin - odgovoren za srečo in pozitivno razpoloženje

57
Q

Kje in kako se dogaja sinteza, pakiranje in hramba manjših nevrotranzmitorjev?

A

Manjši se sintetizirajo v živčnih končičih in s pomočjo golgijevega aparata pakirajo v mešičke in se hranijo blizu membrane v mešičnih grozdih.

58
Q

Kje in kako se dogaja sinteza, pakiranje in hramba večjih nevrotranzmitorjev?

A

Se sintetizirajo v telesu s pomočjo ribosomov in tam tudi pakirajo s pmočjo golgijevega aparata. Nato se po mikrokanalih prenesejo do živčnih končičev, kjer se hranijo v večjih mešičkih oddaljeni od membrane.

59
Q

Kaj je eksocitoza?

A

Sproščanje nevrotranzmiterjev.

60
Q

Koliko mešičkov v spolšnem povzroči en potencial?

A

En mešiček je dovolj v splošnem za en potencial.

61
Q

Katere receptorje poznamo?

A

metabotropne in ionotropne

62
Q

Kako delujejo ionotropni receptorji?

A

Ko se na njih veže nevrotranzmiter (večinoma mali in predvsem aminokisline) to direktno povzroči potencial z odpiranjem ionskih kanalov(zato ionotropni).

63
Q

Kako delujejo metabotropni receptorji?

A

Lahko na dva načina:
proizvedejo G protein, ki se:
a) vežejo na kanale in ustvarijo potenical
b) sprožijo sintezo sekundarnih obveščevalcev

64
Q

Kaj je to avtoreceptor?

A

So receptorji na presinaptični celici, ki prevzemajo nevrotranzmiterje in s tem regulirajo količino tranzmiterja v špranji.

65
Q

Kakšni so možni procesi praznjenja sinaptične špranje?

A

Reuptake ali razgradnja

66
Q

Razloži reuptake/ponovni privzem.

A

Nevrotranzmiterji v sinaptični špranji so transportirani nazaj v presinaptično celico.

67
Q

Razloži razgradnjo.

A

Sprostijo se encimi, ki povzročijo razgradnjo nevrotranzmitorjev. Nastali ostanki so nato sprejeti v presinaptični živčni končič.

68
Q

Kakšne farmakološke droge poznamo za preučevanje in upravljanje z nevrotranzmiterji?

A

Antagoniste in agoniste. (antagonisti, zmanjšujejo in agonisti povečujejo vlogo nevrotranzmiterjev, na različnih stopnjah)

69
Q

Kaj so difuzni modulatorni sistemi?

A

So sistemi, ki izvirajo predvsem iz jeder v možganskem deblu in modulirajo komunikacijo nevronov znotraj CŽS. Predvsem vplivajo na regulacijo različnih motoričnih, senzoričnih, vedenjskih, razpoloženje ipd. Posamezen akson lahko vpliva na več kot 100k nevronov in pa veliko jih tudi vpliva preko difuzije.

70
Q

Katere difuzne modulatorne sisteme poznamo?

A

->modra točka = locus coeruleus, se nahaja v Pons in deluje s pomočjo noradrenalina.
->Raphejeva jedra, se nahajajo v meduli in pons, sproščajo seratonin
->Substantia nigra, se nahaja v midbrain, sprošča dopamin predvsem za planiranje, izvrševanje in začenjanje gibov
->Ventralno tegmentalno področje, tudi sprošča dopamin tukaj pa za nagrajevanje
->Bazalni kompleksi, sproščajo acetilholin, ima podobno nalogo kot noradrenalin in seratonin pvoezan s spanjem in vzburjenjem.

71
Q
A

neuroscience (5 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions