Centralni živčni sistem

Question 1

Kaj je glavna naloga CŽS?

Answer 1

Procesiranje informacij

Question 2

Kaj spada pod CŽS?

Answer 2

Veliki in mali možgani, možgansko deblo in hrbtenjača.

Question 3

Kako so sestavljeni veliki možgani (snov in oblika)

Answer 3

Iz bele materije, ki je predvsem subkortikalna in jo predstavljajo aksoni, ki prenašajo info. Sive snovi, ki je predvsem v skorji in predstavlja jedra nevronov, te predvsem procesirajo informacije. Procesov na skorji se zavedamo subkortikalnih pa predvsem ne. Ima dve hemisferi, ki sta s telesom povezani predvsem kontralateralno.

Question 4

Kaj je naloga malih možganov?

Answer 4

So manjša kopija velikih možganov, so predvsem zadolženi za koordinacijo motoričnih funkcij/gibov, in ravnotežje. Imajo tudi dve hemisferi vendar pride do dvakratnega križanja pri povezavi z telesom.

Question 5

Kaj je naloga možganskega debla?

Answer 5

Je posrednik informacij od in do telesa preko hrbtenjače. Vsebuje vsa jedra možganskih živcev. Odgovorno za koordinacijo gibov glave in vratu, npr. žvečenje, dihanje. Odgovorno za osnovne funkcije: ohranjanje zavesti, dihanje, spalni ritem, uravnavanje srca in lakota.

Question 6

Kaj je naloga hrbtenjače?

Answer 6

Posreduje ukaze perifernemu živčnemu sistemu in pa posreduje senzorne informacije iz perifernega sistema možganom.

Question 7

Katere ovojnice so okoli možganov na hitro jih opiši?

Answer 7

dura mater čvrsta in neelastična, arachnoidea kot neka pajčevina in pia mater mehka membrana direktno na možganih.

Question 8

Kako se reče prostoru med arachnoidea in pia mater, kaj je njegov namen?

Answer 8

Subarachnoidni prostor. Je napolnjen z cerebralno tekočino in žilami. S tem ščiti možgane pred poškodbami, zmanjšuje pritisk na nižje dele in ohranja kemisko uravnovešenost.

Question 9

Katere vzroke poškodb možganov poznamo?

Answer 9

Cerebrovascularne (kap), Zaprte poškodbe glave (pretres), Vnetja, Nevrotoksini, Tumor, Gensko pogojene, abnormalno delovanje metabolizma

Question 10

Katere bolezni možganov poznamo?

Answer 10

Alzheimerjeva (propad nevronov), Huntingtonova, Parkinsonova (propad dopaminergičnih nevronov), Epilepsija (abnormalno proženje nevronov), multipleskleroza (propad mielinskih ovojnic nevronov)

Question 11

Kakšne reakcije na bolezni poznamo?

Answer 11

Regeneracija, reorganizacija, degeneracija (propad celic)

Question 12

Katere oblike zdravljenja poznamo?

Answer 12

Vzpodbujeanje regeneracije, preprečitev degeneracije, presaditev, rehabilitacija

Question 13

Naštej pomembne fisure.

Answer 13

Longitudinalna, lateralna/sylvian, kalkarinova

Question 14

Naštej pomembne sulcuse.

Answer 14

Centralni sulcus, marginalni sulcus, cingulatni sulcus, parieto-okcipitalni sulkus

Question 15

Naštej pomembne giruse in lobule

Answer 15

Frontalni sup srednji in inf,
temporalni -||-,
fuziformni girus,
pre in post centralni girus,
supramarginalni,
angularni (ta ang + sup sta inferiorna parietalna lobula),
cingulatni,
superiorna parietalna lobula

Question 16

Kaj je Gschwindovo področje?

Answer 16

tvorita ga supramarginalni in angularni korteks. Je asociacijsko področje, ki združuje različne funkcije in pretvarja med njimi npr. ubesedenje vonja itd. Tudi zadolženo za branje, psianje računanje in poimenovanje.

Question 17

Kakšne so naloge temporalnih girusov?

Answer 17

Superiorni je predvsem za poslušanje in govor -> Wernicke je na njemu, primarni in sekundarni slušni korteks.
Srednji in inferiorni sta pa vključena v kaj pot vidnega zaznavanja in sta za prepoznavo objektov in dolgoročni spomin, fuziformni je še celo za prepoznavo obrazov.

Question 18

Katere režnje poznamo?

Answer 18

Frontalni, parietalni, okcipitalni in temporalni

Question 19

S čim je povezana inzula?

Answer 19

Precej ne raziskana, sklepajo da je močno povezana s procesiranjem čustev, vsebuje zrcalne nevrone, vzrok za psihiatrične motnje kot so OCD, motnje razpoloženja, interocepcija.

Question 20

Katere so naloge frontalnega režnja?

Answer 20

Motorika, regulacija čustev in planiranje na podlagi čustev, planiranje na podlagi konteksta in navezava na sebe ter višje kognitivne funkcije kot je abstraktno razmišljanje. menjanje strategij in kratkoročni spomin.

Question 21

Kateri deli frontalnega režnja so pomembni?

Answer 21

primarni in sekundarni motorični korteks, suplementarno motorično polje, brokovo področje, dorso lateralni prefrontalni korteks, fronto orbitalni korteks in ventromedialni korteks.

Question 22

Kaj je naloga primarnega motoričnega korteksa?

Answer 22

Vsebuje homunkulusa človeka in pošilja ukaze za osnovne premike mišic.

Question 23

Kaj je naloga sekundarnega motoričnega korteksa?

Answer 23

Načrtuje gibe.

Question 24

Kaj je naloga suplementarne motorične area?

Answer 24

Iniciira gibe.

Question 25

Kaj je naloga Broccovega področja?

Answer 25

Sinteza govora.

Question 26

Kaj je naloga dorsolateralnega prefrontalnega korteksa?

Answer 26

Abstraktno mišljenje, kratkoročni spomin in menjava strategij.

Question 27

Kaj je naloga frontoorbitalnega prefrontalnega korteksa?

Answer 27

regulacija čustev in načrtovanje na podlagi čustev

Question 28

Kaj je naloga ventromedialnega preforntalnega korteksa?

Answer 28

Načrtovanje glede na kontekst in samozavedanje -> integracija info v navezavi na nas.

Question 29

Kaj so glavni deli parietalnega režnja?

Answer 29

Primarni in sekundarni somatosenzorični korteks. Superiorna pariatalna lobula in inferiorna parietalna lobula.

Question 30

Kaj je naloga primarnega in kaj sekundarnega somatosenzoričnega korteksa?

Answer 30

Primarni prejema senzorične informacije povezane s telesom (homunkulus), sekundarni te informacije integraira in povezuje. Torej odgovoren za obdelavo informacij, zaznavanje telesa in objektov v okolju.

Question 31

Kaj so glavni deli temporalnega režnja?

Answer 31

Wernickovo področje, Gescwind področje, primarna in sekundaran avditorna skorja in srednji in inferiorni temporalni girus, ki sta povezana z okcipitalnim. Medialni predvsem za hranjenje spominov, inferiorni pa prepoznavanju objektov.

Question 32

Kaj sestavlja okcipitalni reženj?

Answer 32

Primarno in sekundarno vizualno področje. Čisto osnovna zaznava in obdelava.

Question 33

Kakšne fokalne epileptične napade poznamo?

Answer 33

Enostavni parcialni (konvulzije z spremembo razpoloženja)
Kompleksne parcialne (konvulzije, z spremembo vedenja in razpoloženja, halucinacije in absenca)

Question 34

Kakšne globalne epileptične napade poznamo?

Answer 34

Petit mal (absence) in Grand mal (izguba zavesti).

Question 35

Kakšni so znaki v frontalnem režnju?

Answer 35

Izguba nadzora in konvulzije kontralateralnih delov telesa.

Question 36

Kakšni so učinki v parietalnem režnju?

Answer 36

Čutne senzacije.

Question 37

Kakšni so učinki v okcipitalnem?

Answer 37

Vidne senzacije.

Question 38

Kakšni so učinki v temporalnem?

Answer 38

Vidne in slušpne halucinacije, absence.

Question 39

Kako deluje motorični korteks nasplošno primarni in sekundarni?

Answer 39

Primarni je za osnovne gibe->trzanje mišic, sekundarni je za kompleksno načrtovanje in začetek gibanja.

Question 40

Opiši primarni motroični korteks.

Answer 40

Vsebuje motorični homunkulus. Je povezan z sekundarnim motroičnim korteksom, z malimi možgani, bazalnimi gangliji. Je zadolžen za osnovne trzanje mišic.

Question 41

Opiši sekundarni motroični korteks.

Answer 41

Načrtuje kompleksne gibe. Se deli na suplementarni in premotorični. Povezan je z možganskim deblom, bazalnimi gangliji in ostalimi asociacijskimi področji. Medialni del skrbi za začetek gibanja. Lateralni pa za načrtovanje kompleksnih gibov. Je bilateralen!

Question 42

Opiši primarni somatosenzorični korteks.

Answer 42

Prejema osnovne informacije iz talamusa. To so informacije o telesu: temperatura, občutki, pozicija ipd. Je kontralateralen in vsebuje senzorični homunkulus, ki je podoben motoričnemu le da vsebuje še genitalije in zobe. Stimulacij posamičnih delov homunkulusa je kot mravljinčenje v tem delu. Tumor se kaže kot nezmošnost občutenja tega dela.

Question 43

Opiši sekundarni somatosenzorični korteks.

Answer 43

Prejema informacije predvsem iz primarnega VIDNEGA korteksa, obdeluje informacije in ustvarja senzacije, omogoča zavedanje postavitve telesa in objektov v okolju kar omogoča usmerjeno pozornost.

Question 44

Opiši vidni korteks.

Answer 44

Vsebuje V1 in V2 področja, ki sta senzorična. V V1 so predvsem pike in črte v V2 pa se pojavijo robovi, oblike in orientacija le teh. Je kontralateralen z vidnim poljem.

Question 45

Opiši slušni korteks.

Answer 45

Se nahaja na superiornem temporalnem girusu zraven (vključen v A2) Wernickejevag področja. Primarni je skrit notri v lateralni fisuri. Je bilateralen tako da unilateralna poškodba lahko prizadane sluh v obeh ušesih. Je tonotopičen.

Question 46

Kaj so naloge dorsolateralnega preforntalnega korteksa?

Answer 46

Kratkoročni spomin, višje kognitivne funkcije, izbiranje in menjanje strategij, abstraktno razmišljanje, izvršilne funkcije, reševanje problemov.

Question 47

Kaj so naloge frontoorbitalnega prefrontalnega korteksa?

Answer 47

Povezan z limbičnim sistemom, regulacija čustev, inhibicija akcij vodenih s čustvi, planiranje na podlagi čustev.

Question 48

Kaj so naloge ventromedialnega prefrontalnega korteksa?

Answer 48

Podobne kot od froontoorbitalnega, vendar načrtuje z širšim kontekstom, integrira informacije iz asociacijskih področji glede na sebe. Je del mirovanega omrežja (tavanje misli itd)

Question 49

Kaj so naloge asociacijskega področja v inferotemporalnem korteksu?

Answer 49

Je zaključni del kaj poti. Prepoznava objektov in obrazov. Bolj medialno je tudi spomin vidnih in slušnih zaznav kombiniranih v engrame.

Question 50

Kaj so naloge asociacijskega področja posteriorni parietalni korteks?

Answer 50

Je konec kje poti, povezan z brnajem in pisanjem ter računanjem. Hkrati prepoznava objekte in sebe v prostoru, kar omogoča usmerjanje pozornosti. Predvsem povezan s prostorskim zaznavanjem.

Question 51

Kaj so naloge Geschwindoega pdoročja?

Answer 51

To je angularni in supramarginalni girus. Predvsem povezana z zmožnostjo branja, pisanja, računanja in zavedanje prostora (gor dol, levo, desno)

Question 52

Kaj je Gerstmannov sindrom?

Answer 52

Je ponavadi posledica tumorja v Geschwindowem področju v Levi hemisferi (dominantni), spremlja ga motnje pisanja in branja, hkrati tudi računanja in ne prepoznavanja prstov.

Question 53

Kaj povezuje brocca in Wernickovo področje?

Answer 53

arkuatni fascikulum.

Question 54

Kaj povezuje levo in desno hemisfero?

Answer 54

Korpus kalosum.

Question 55

Iz česa je sestavljena amigdala?

Answer 55

13 jeder. Delijo se na basolateralna (prejema info iz čutil in uravnava instrumentalno vedenje -beg), centromedialna (sproža čustvene/vedenjske odzive) kompleksa in kortikalno jedro (prejema info iz olfaktornega bulbusa in korteksa).

Question 56

Kaj so naloge hipokampusa?

Answer 56

Predvsem ustvarja spomine. Skrbi tudi za prostorski spomin in orientacijo.

Question 57

Kaj je naloga forniksa?

Answer 57

Povezuje hipotalamus z hipokampusom. Ima pomembno vlogo pri epizodičnemu spominu.

Question 58

Razdeli cingulatni girus in povej naloge.

Answer 58

Cingulatni girus se močno veže z limbičnim sistemom.
-Anteriorni je odgovoren za čustven odziv na bolečino in mnogo drugih čustvenih funkcij. Se veže predvsem z amigdalo in hipotalamusom
-Posteriorni je sodeluje v priklicu avtobigorafskega spomina. Je vključen v mirovno omrežje (tako kot ventromedialni prefrontalni korteks). Regulira ravnovesje med navzven in navznoter obrnjeno pozornostjo.