Naštevanje 1 Flashcards
1
Q
AKUTNE SPREMEMBE V DELOVANJU Ž-M SISTEMA
A
Spremembe temperature tkiv Mehanizmi pri gibljivosti Mišična potenciacija Aktivacija Doms Mišična utrujenost
2
Q
- NAČIN SPREMINJANJE TEMPERATURE
A
PASIVNO (Gretje, hlajenje)
AKTIVNO
3
Q
- AKUTNE SPREMEMBE ZARADI TEMPERATURE
A
Hitrejša odcepitev O2 od hemoglobina in mioglobina Pospeši metabolne procese Manjša viskoznost krvi Manjša viskoznost mišic Večja raztegljivost vezivnega tkiva Večja hitrost prevajanja AP Večja hitrost kontrakcije
4
Q
- TEMPERATURNO ODVISNI PROCESI PRI KONTRAKCIJI
A
Sproščanje Ca
Aktivnost aktomiozin ATPaze
Vračanje Ca v SR
Sila prečnih mostičev
5
Q
TEMPERATURNO NEODVISNI PROCESI PRI K
A
Togost na kratki razdalji
6
Q
- SPREMEMBE V STORILNOSI
A
Vpliv na produkcijo sile
Vpliv na opravljeno delo
Vpliv na moč
7
Q
- OGRETA TETIVA:
A
Večje raztezanje
Shrani več elastične energije
8
Q
- NEOGRETA TETIVA
A
Večja togost
Večje sile pri istem raztegu
Problem podhlajenosti
9
Q
- VPLIV TEMPERATURE MIŠICE
A
Na aktivnost ATPaze (hladna porabi manj ATPja)
Največjo silo vlaken IIa
Porabo ATPja na enoto sile
10
Q
- CILJI OGREVANJA
A
Dvigniti notranjo temperaturo Prekiniti paralelno povezavo med vlakni Izboljšat mehanske lastnosti tkiv Zmanjšani nevarnost poškod Ne izčrpat goriv
11
Q
- OPTIMALNO OGREVANJE
A
Aktivno proti pasivnemu Ogrevanje z mišicami ki izvajajo glavne naloge Intenzivnost 60-70% vo2max Daljša od 5 min Rahlo znojenje Brez utrujenosti Učinek traja do 15min
12
Q
- MEHANIZMI RAZTEZANJA MIŠIC
A
Statično raztezanje
PNF
13
Q
- MEHANIZMI RAZTEZANJA
A
Miotatični refleks Recipročna inhibicija Rekurenta inhibicija Alfa-gama koaktivacija Predsinaptična ihibicija
14
Q
- POGOJI DELOVANJA REKURENTNE INHIBICIJE
A
Sile nad 50% MVC
Trajanje naprezanja več kot 2,5s
Večja inhibicija pri hitrem sproščanju po naprezanju
15
Q
- KRATKOTRAJNI UČINKI PASIVNEGA RAZTEZANJA
A
Povečanje največjega obsega giba in zmanjšanje togosti mišice Zmanjšanje največje mišične sile Zmanjšanje hitre moči Poslabšanje sprinterskih rezultatov Učinke raztezanja traja do 1 uro
16
Q
- MIŠIČNI KRČ – ZNAČILNOSTI
A
Močna kontrakcija Trenutna Lokalizirana Podzavestna Neprekinjena Boleča
17
Q
- MIŠIČNI KRČ – RAZLAGE
A
Metabolna teorija
Dehidracijska
Eletrolitska
Okoljska teroija (toplo/hladno)
18
Q
- MIŠIČNI KRČ – MEHANIZMI
A
Povečana aktivnost MV Zmanjšana aktivnost GTO Povezava z utrujenostjo Dvosklepne mišice bolj prizadete Rastezanje sprosti krč
19
Q
- ZAKASNJENA MIŠIČNA BOLEČINA – ZNAKI:
A
Čez 24 ur se pojavi
Povečani plazemski encimi (CK)
Strukturne poškodbe znotraj mišične celice
Povečan znotraj mišični pritisk
Začasno zmanjšan Fmax in refleksnega odziva
20
Q
- DOMS – Vzroki
A
Raztrganine v sarkolemi Raztegnjen T-sistem Počen SR POŠKODBA CITOSKELETA Zaotečeni mitohondrij Luknje v sarkolemi
21
Q
- DOMS – Značilnosti
A
Ženske manjše izločanje CK Oteklina prisotna 10dni Ostanki po oteklini do 60dni Razlike med tipi mišičnih vlaken Poškodbe vezivnega tkiva
22
Q
- POTENCIACIJA – NA NIVOJU
A
Prenosa preko sinapse
Prenosa AP po membrani
Povezava aktivacija-kontrakcija (Ca ciklus)
Delovanje celotne Ž-M sistema
23
Q
- VPLIV POTENCIACIJE NA STORILNOST
A
SKRČEK Submax naprezanja ja Max naprezanja ne H refleks in F(t) Časovni potek: depresija-potenciacija Učinek potencijaciskega protokola Netrenirani ? Trenirani : 2-4%
24
Q
- PO-KONTRAKCIJSKI SENZORNI ODZIV
A
Razlika v hitrosti relaksacije intra in ekstra fuzalnih vlaken Največji učinek 2-20s po kontrakciji Traja do 15min Boljši odziv na novo naprezanje Kratki razteg za zmanjšanje učinka
25
24. MEHANIZMI PLACEBO UČINKA
Motivacija
Pričakovanja
Pogojevanje
26
25. TEHNIKE PLACEBA
ERGOGENE SUBSTANCE
FIZIKALNI POSTOPKI
SPECIALNI PRIPOMOČKI
27
28. MIŠIČNA OSLABELOST, vzroki za dolgotrajno zmanjšanje sile:
Nezmožnost hotene aktivacija ME
Izčrpanje energijskih snovi (ni problem)
Poškodba kontraktilnih struktur (hitro obnovi)
Motnje v aktivaciji kontraktilnih struktur (glavni vzrok), preveč raztegnjene sarkomere
28
28. UTRUJENOST – MODELI PROUČEVANJA
```
Srčno-žilni (poraba kisika)
Energetski model
Živčni-mišični
Morfološki
Biomehanski
Termoregulacijski
Psihološki
Model centralnega vodenja
```
29
29. CENTRALNA UTRUJENOST
Možgani
Hrbtenjača
Periferni živec
30
30. PERIFERNA
Sarkolema
Cevčice t
SR
Sarkomera
31
31. CENTRALNA UTRUJENOST, VZROKI:
Manjše število aktiviranih ME, manjša rekrutacija ME
Manjša ferkvenca proženja ME
(kaj se zgodi: manjša vzdraženost alfaMN, manjši ekscitacijski vpliv periferije, večja inhibicija MN, manjša eksc. MN iz supraspinalnih centrov)
32
32. PERIFERNA UTRUJENOST – VZROKI:
Prenos in širjenje AP
| Povezava draženja in kontrakcije
33
33. MOTNJE V ŠIRJENJU IN PRENOSU AP (VFU)
Prevajanje AP po sarkolemi
| Prevajanje po cevčicah T
34
34. MOTNJE V POVEZAVI DRAŽENJA IN KONTRAKCIJE (NFU)
```
Povezava AP-SR
Izločanje Ca iz SR
Vračanje Ca v SR
Vezava Ca na troponin
Vzpostavljanje prečnega mostiča
```
35
36. MERJENJE CENTRALNE-PREIFERNE UTRUJENOSTI
Električno/magneta stimulacija mišice ali živca med MVC
Električno/magneta stimulacija motoričnega korteksa
Električno/magneta stimulacija sproščene mišice
36
37. prednosti/slabosti el stim, magnetne stiml.
Elektro: omogoča supramaximalne stimulacije, samo površinska mišica/živec, nizki stroški, boleča
Magnetna: vse obratno
37
38. POJAV UTRUJENOSTI JE ODVISEN OD:
Tipa kontrakcije (način mišičnega dela)
Intenzivnost mišične kontrakcije
Trajanje m.k
Trening (vrsta naloge)
38
39. UTRUJENOST PRI VISOKO-INTENZIVNIH GIBANJIH
Kratkotrajna gibanja (10-60s)
ATP, Crp, mišični glikogen
H in Pi ioni povečani (kocentracija), laktat višji
Visoke ferkvence proženja AP
Sprememba membranskega potenciala (Na, K črpalka)
Praznjenje zalog Ca iz SR
