morja in oceani Flashcards
razčlenitev morij
-svetovno: 3 oceani; Tihi, Indijski, Atlantski
-robno: na robu celin; severno, Japonsko
-sredozemsko: med kontinenti, ožine z oceani
-medotoško: Filipinsko, Javsko morje
-stranska: Jadransko morje
-zaprta: Črno Morje
-prekor: umetno odprta morska pot; Sueški, Panamski
oceanografija
veda o morjih
fizikalne lastnosti morske vode
temparatura; morje je slab toplotni prevodnik, najvišje T konec poletja, najnižje na začetku pomladi; sonce segreva le vrhnjo plast vode, z globino T pada; v tropskih in polarnih morjih je nihanje T majhno, v zmerno toplem pasu cca. 10ºC
kemijske lastnosti vode
slanost ali saliniteta: povprečje je 35%, odvisna od T; najbolj slana morja ob povratnikih (zaradi izhlapevanja in malo padavin) - npr. Rdeče m. (40-42%), Perzijski zaliv (40%), Sredozemsko m. (37-39%); manj slana morja - dotoki velikih rek, taljenje ledu, obilne padavine; barva in prosojnost odvisna od slanosti - slana morja prosojnejša zaradi manj organizmov
izokaline
črte, ki povezujejo območja z enako slanostjo v morju
gibanje morske vode
-valovanje: nihaje morske površine zaradi vetrov, podmorskih potresov, vulkanskih izbruhov; jugo, burja na Jadranu povzročata visoke valove
-tsunamiji: ogromni valovi, povzročajo katastrofe na Šri Lanki, Tajskem…
-plimovanje ali bibavica: oseka, ko luna vzhaja in zahaja, na 6 ur, v Tržaškem zalivu 90cm
-morski tokovi: dejansko premikanje vodnih mas, temparaturne anomalije
pomen oceanov in morij
-vir življenja, hrane (največ rib ob stiku toplih in hladnih tokov)
-vir surovin (sol, nafta, življenski plin)
-najširša in najcenejša prometna pot
-onesnaženost z nafto, težkimi kovinami; najbolj onesnažena so stranska morja zaradi počasne izmenjave vode z oceanom - reka Pad je glavna onesnaževalka Tržaškega zaliva
mokrišče
izredno vlažen življenski prostor z značilnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami; nastanejo ob rekah (Mura), jezerih (Cerkniško jezero), obali (Škocjanski zatok), na planotah (Pohorje)
delitev mokrišč
-močvirja: v plitvih kotanjah z vodo, nastajajo z zaraščanjem jezer od bregov proti sredini; nepreputna plast na območju S Evrazije in S Amerike; lahko nastanejo iz mrtvic, lahko ob deltah; brakična (mešanica slane & sladke), temna voda (veliko organizmov)
-barje: če rastlinski ostanki ne razpadejo več zaradi pomanjkanja kisika se začenja spreminjati v šoto (šotni mahovi)
-morska mokrišča: v slani vodi ob plitvih obalah (Sečoveljske soline), na obalah tropskih in subtropskih morjih = mangrove
pomen mokrišč
regulatorji vode, naravna čistilna naprava, vir pitne vode, ekološki pomen