Mišičevje

Question 1

Kaj so efektorji?

Answer 1

Tkiva in organi, ki izvajajo končne odgovore na dražljaje iz zunanjega in notranjega okolja

Question 2

Kaj je kontrakcija?

Answer 2

Krčenje mišic, hiter in učinkovit mehanizem

Question 3

Kaj omogoča mišičevje?

Answer 3

Gibanje notranjih organov (srce, peristaltika, žile, maternica, sečevod)

Question 4

Kako se razlikuje mišičevje pri manjših in večjih živalih?

Answer 4

Najmanjše živali se premikajo z migetalkami. V evoluciji so se pri večjih živalih razvila specializirana tkiva, ki so sposobna krčenja

Question 5

Kakšna so vlakna?

Answer 5

Vzdolžna. Če se žival premika hitro, morajo biti mišice pritrjene na skelet-GIBALA

Question 6

Katera sta prvotna načina gibanja?

Answer 6

Počasno plazenje po podlagi in lebdenje v vodi. Učinkovitejše in hitrejše je: hoja, plavanje (najučinkovitejši, ker se porabi manj energije), letenje, tek

Question 7

Kaj potrebujejo mišice?

Answer 7

ATP-dobijo s celičnim dihanjem (rabijo kisik in hrano/glukozo). Zato je v mišicah vretenčarjev in letalnih mišicah žuželk veliko več mitohondrijev

Question 8

Kaj se zgodi ko mišica ne dobi dovolj kisika?

Answer 8

Mišica pridobiva hrano anaerobno (razgradi hrano) iz glikolize (sprosti se veliko manj ATP). Zato imajo hitre živali dobro razvita pljuča, povezana s krvožiljem)

Question 9

Katere mišice se pojavljajo pri vretenčarjih?

Answer 9

Gladko mišično tkivo (nevretenčarji, pri vretenčarjih vezano samo na stene notranjih organov). Dve vrsti progastih mišic: srčno in skeletno/prečno mišično tkivo

Question 10

Opiši gladko tkivo.

Answer 10

Celice so podolgovate, vretenaste oblike z 1 jedrom na sredini. Krčijo se pod vplivom vegetativnega živčevja, se ne utrudijo. Nanje lahko vplivajo tudi druge snovi (histamin-astma, oksitocin - krčenje maternice)

Question 11

Opiši srčno mišično tkivo.

Answer 11

Samo v srcu. Prečno progaste mišice.Vlakna so krajša, pravokotna, razvejana in med seboj povezana. Sposobna so prožiti samodejne akcijske potenciale (ritmovnik). Krči se pod vplivom vegetativnega živčevja.

Question 12

Opiši skeletno mišičje.

Answer 12

S kitami so povezane s kostmi. Vretenaste oblike, krčijo se zavestno. Omogočajo zavestno premikanje telesnih delov in spreminjanje izraza na obrazu in s tem izražanja čustev

Question 13

Opiši zgradbo mišice.

Answer 13

Je iz večjega števila snopov mišičnih vlaken (večjedrna). Med snopi so živci in krvne žile.Mišico obdaja vezivna ovojnica ki se nadaljuje v kito. V vsakem vlaknu so še manjša mišična vlakenca (miofibrile). V miofibrilah sta 2 nitasti beljakovini (mikrofilametna): AKTIN (tanjši) in MIOZIN (debelejši) - pod mikroskopom dajeta vtis prečne progavosti

Question 14

Kaj je teorija o krčenju mišic?

Answer 14

Teorija drsečih filamentov. Krčljiva enota se imenuje sarkomera.

Question 15

Kaj je motorična ploščica?

Answer 15

Sinapsa med membrano nevrona in membrano mišične celice. Živčni prenašalec je acetilholin

Question 16

Kako prehajajo sporočila za krčenje mišic?

Answer 16

Pridejo v obliki akcijskih potencialov do ploščice. Acetilholin se veže na receptorje v mišični celici-tam se sprostijo ioni kalcija

Question 17

Kaj se zgodi, ko se v mišični celici sprosti kalcij?

Answer 17

Povzroči, da se miozin poveže z aktinom. Nastane AKTOMIOZIN, ki lahko uporabi ATP -za sprostitev miozina(omogoči, da miozin vleče za seboj aktinska vlakna, ki drsijo med miozinom)

Question 18

Zakaj nastane posmrtna mišična otrplost?

Answer 18

Zaradi pomanjkanja ATP. Aktin in miozin ostaneta povezana in mišice otrdijo

Question 19

Kaj se zgodi, ko v mišici ni več vzburjenja?

Answer 19

Kalcij gre po gibalnem nevronu v artikulum, aktin in miozin se vrneta v prvotno lego. Ko se to zgodi v vseh vlaknih/filamentih se mišica sprosti.

Question 20

Katere vire energije porabljajo mišice?

Answer 20

Glukozo in maščobne kisline. Ko mišice potrebujejo več energije se glikogen razgradi v glukozo, ki gre v kri in mišice

Question 21

Kje je shranjena energija?

Answer 21

V KREATINFOSFATU. To je energijsko bogata snov, ki lahko oddaja fosfatno skupino in nastaja ATP

Question 22

Kateri dve vrsti skletnih mišičnih vlaken poznamo?

Answer 22

Razlikujeta se po hitrosti krčenja. HITRA vlakna (bela) dobivajo ATP s hitro anaerobno glikozo, hitro se krčijo (se hitra utrudijo) v njih se kopičijo večje količine mlečne kisline. POČASNA vlakna (rdeča) dobivajo ATP z aerobno razgradnjo (celično dihanje)

Question 23

Kaj vsebujejo rdeča vlakna?

Answer 23

Mioglobin, ki ima vezan kisik, ki daje rdečo barvo. Proizvede več ATP in se počasneje utrudijo in so primerna za daljše napore. Ko mišice izrabijo tudi kisik se začne ATP sproščati tudi anaerobno.

Question 24

Kaj se zgodi ko se začne ATP sproščati anaerobno?

Answer 24

Začne se tvoriti mlečna kislina-še večje utrujanje in bolečine (muskelfiber). Mlečna kislina se razgradi v jetrih in v samih mišicah z anaerobnimi procesi

Question 25

Kaj lahko prepreči delovanje motorične ploščice?

Answer 25

Nekateri strupi. Če pride v telo anaerobna bakterija pride do botulizma (zavira sproščanje prenašalca acetilholina-paraliza). Strup kurare (onemogoči vezavo acetilholina, mišice se ne vzdražijo, žival se zaduši.