Lesson 1 Flashcards
- Predstavi dve glavni predpostavki, na katerih temelji metoda Gustafa Kossine.
Želi ponovno potrditi pomembnost prazgodovinske arheologije ter jo poskuša izoblikovati kot
nacionalno vedo. Leta 1909 ustanovi nemško društvo za prazgodovino. V svojem delu Die Herkunft
der Germanen (1911) predstavi svoj pristop k prazgodovinskem izvorno delo in je poglavitno delo za
nemški nacionalizem. Predstavi 2 ideji kako raziskovati prazgodovino:
1. Razlike in podobnosti v materialni kulturi sovpadajo z razlikami in podobnostmi med etničnimi
skupinami. Predpostavlja, da ima neko ljudstvo enotno kulturo in lastne predstave o izdelavi
predmetov. Vsako pleme poseljuje določene kulturno provinco in kartiranje predmetov nam da sliko
teritorialnih obsegov posameznih ljudstev. Evropa mozaik številnih kultur in ima veliko število
lokalnih prazgodovin. Torej ni univerzalna. Proces gibanja predmetov predstavlja idejo gibanja
ljudstev. S pomočjo artefaktov se da določiti etnično pripadnost.
2. Kulturna kontinuiteta pomeni etnično kontinuiteto. Če so prehodi gladki, to pomeni kontinuiran
razvoj. Če imamo kontinuiteto lahko gremo nazaj v čas, kar pomeni da je retrogradna metoda možna.
Uporablja se tudi izraz poselitvena arheologija ali etnografska arheologija.
Razloži recipročnost in redistribucijo v menjavi. Vsako ponazori še z enim arheološkim
primerom.
Sta menjavi presežkov – komplementarnost za življenje, spadata med 3 temeljne načine menjave
Recipročnost je povračilo z zadržkom: dodana vrednost; idealna je neuravnotežena recipročnost, ki je
idealna oblika demokracije
obdarovanje najbolj izrazito izpostavlja dve strani: sprejetje daru (če nočeš sprejeti, nočeš v razmerje)
– sprejmeš zavezo za menjave; dve strani si izmenjujeta stvari, lahko je uravnoteženo ali
neuravnoteženo; prejemnik poplača in izvrši obveznosti, do takrat pa je v podrejenem položaju; če je
zadeva poplačana z zakasnitvijo/preveč plačana/ni plačana je zadeva neuravnotežena
tiha recipročnost: poteka brez prisotnosti ljudi; postavljanje elementarnega zaupanja, sčasoma
postaja bolj kompleksna in neuravnotežena
Primer recipročnosti: KULA menjava – je ceremonialni sistem recipročne menjave, ki služi za
ohranjanje odnosov; izmenjava najprej poteka med vasmi nato med otoki; izmenjujejo se ovratnice,
ki potujejo v smer urinega kazalca (podajo se z levo roko) in pa zapestnice, ki potujejo v nasprotni
smeri urinega kazalca (podajo se z desno roko); ta menjava je primer ravnotežja med ljudmi, ki je
hkrati tudi ravnotežje v življenju), menjava je konstantno zavezujoča (konstantno teče krog)
primer POTLACH: podobna ideja v menjavi kot v primeru KULA; vsaka transakcija zahteva večjo
menjavo – že samo dajanje darila obveže prejemnika, da ga vrne; ta sistem je prerasel v uničevanje/
žrtvovanje predmeta – del predmeta se podari, ostalo se uniči/žrtvuje pred prejemnikom;
kompliciran sistem za logistiko
Redistribucija je koordinacija, kjer nekdo prejme količino robe od partnerja in ta oseba redistribuira
stvari navzdol po družbeni lestvici (je recipročnost po družbeni lestvici); neka zadeva gre preko
posrednika skupnosti, izjemno kulturno in politično moč ima redistribucijski center – je glavni kanal
potovanja dobrin; če ni redistributorja ni surovin
nudi več načinov moči – moč potrebujejo tudi najnižji sloji v izmenjavi
redistribucijski centri imajo pomembna znanja in s tem politično moč (npr. Kretska palača – tekstil)
vsi morajo biti informirani o tržnih vrednostih, stanju na trgu; obseg raste s časovno odložitvijo plačil
redistribuciji sledijo vsi prestižni predmeti (prestiž je označevalec družbenega statusa) tudi za
izmenjavo redkih stvari, ki niso nujno prestižne; vzpostavljanje oblik obdavčevanja
ustvarjajo se klienti in seniorji, utemeljevanja klientalnih odnosov, ustvarja bolj kompleksno družbo .
drugačno združevanje ljudi; nastajanje protourbane družbe, ki pelje v kompleksnejše nastajanje
družbe
Primer: menjevanje z obsidianom (že v neolitiku), dlje kot je od vira (npr. Cipra, Male Azije) dražji je
Primer: v neki grški skupnosti so vrhunski izdelovalci opeke/lončenine v zameno za menjavo jim
druga grška skupnost ponudi vojaško pomoč/pridelke/neveste
- Kdo prvi uporabi pojem 'archaiologia' in v kakšnem kontekstu. Pojasni ta pojem v odnosu
do Herodotove tradicije 'historie'.
Archaiologia = stare zgodbe, logografska tradicija. Izraz se prvič pojavi pri Platonu v delu Zakoni, v
njegovem delu s Hipijom Starejšim, ki ga Sokrat sprašuje, kaj je razlog njegovega uspeha pri
Špartancih, ki niso dovolili tujcem, da bi poučevali njihovo mladino. Hipijin odgovor je, da jih
predvsem zanima vse kar je povezano z genalogijami, nastankom mesta, torej vse kar je v zvezi s
spoznavanjem preteklosti (archaiologio). Sokrat (Platon) označi Hipijino vlogo kot vlogo babice, ki
pripoveduje zgodbe otrokom.
V tem kontekstu se pojavi nova beseda – archaiologia, ki označuje vzporedno tradicijo zgodovini. Pri
sofistih ne gre za to, da bi s tem označevali posebno novo disciplino oziroma poseben način
spoznavanja preteklosti, temveč gre predvsem za izraz, s katerim na splošno zaznamujejo vse kar se
tiče zanimanja o izvoru stvari in preteklosti, še posebej tisti, za katero ni možna Herodotova
metodologija. ¸
Historia je predvsem usmerjenost v sočasno zgodovino (na podlagi Herodotove metodologije), skuša
ponuditi razlago razlogov za zgodovinske dogodke na podlagi dejstev, je kronološka urejenost.
Archaiologia pa običajno obravnava bolj oddaljeno preteklost, bolj govori o zgodovini mest, običajev,
je bolj deskriptivna in faktografska, manj poudarka je na kronologiji in več na sistematiki zbranega
gradiva.
- Pojasni pojem zaključene celote in njegov pomen v oblikovanju Thomsenove arheološke
periodizacije.
Thomsen je poskušal ugotoviti, kateri artefakti časovno sovpadajo v različnih depozitih; s tem je uspel
izločiti ekskluzivne artefakte za posamezne periode.
Pomen zaključene celote je razumevanje, ki opazuje depozicijo in rabo predmetov; življenjska doba
predmetov je različna, možno je tudi dedovanje; vsi predmeti niso primerni za datacijo (npr. žeblji).
Vprašanje: kdaj so ti predmeti prišli v tla – primer grob: po nastanku predmeti niso nastali sočasno,
so pa sočasno prišli v grob; najprej je potrebno ugotoviti ali so se predmeti depozitno odlagali
(depoji) – primer Škocjanske jame: brezno s predmeti, skoraj 300-letna uporaba
oblikovanje Thomsenove arheološke periodizacije:
kamena doba (že nekateri kovinski predmeti)
bronasta doba (gomile, orožja z rezili, okrasi)
železna doba (drugačen okras, laten: fantazijske živali)
kameni predmeti bili najdeni v povezavi z jantarjem, lončenino, steklenimi jagodami
bronasti predmeti najdeni skupaj z železom in zlatom, srebro najdeno le v povezavi z železom
bronasto orožje se ne pojavlja skupaj z železnimi artefakti
Razlike med grobnimi pridatki, ki se razlikujejo glede na način pokopa:
kamena orodja v povezavi z skeletnimi pokopi in kamnitih komornih grobnicah
bronasto orožje v povezavi z grobovi iz kamnitih cist
železo v povezavi z komornimi grobnicami
Predmeti v uporabi različno časa. Predmeti iz brona na primer v železni dobi ne izginejo, pojavljajo se
še danes.
- Predstavi sistem entitet Davida Clarka.
Britanski arheolog David Clarke je poskušal reformirati arheologijo znotraj nje same ter v sklopu teh
reform predlagal razdelitev arheologije na »osnovne gradbene elemente«. To je razložil s pomočjo
teorije entitet, pri čemer so entitete različne združbe elementov, ki se pojavljajo na različnih nivojih
kompleksnosti, vendar pa so same še vedno enotne. Da bi razumeli entitete, Clarke predlaga njeno
hierarhijo. Osnovna gradbena enota entitet je ATRIBUT, ki jih ločimo pet: material, oblika, velikost,
detajl in lokacija detajla. Vsaka stvar je opisljiva s pomočjo teh petih atributov in vsi so med sabo
enakopravni. Več atributov sestavlja ARTEFAKT, več artefaktov pa tvori TIP. Več tipov tvori neke
uniformne skupine oz. skupke. Lep primer za tako korelacijo dveh entitet sosednjega reda je
določanja ansambla oziroma skupka značilnega za kulturo zvončastih čaš na podlagi določenih tipov
pokopa, ki se pojavljajo vedno ter predstavljajo ansambel pokopov značilen za kulturo zvončastih čaš.
Entiteta naslednjega reda je KULTURA, ki ni samo etnična skupnost ampak je tudi politetična, saj se
deli na več kulturnih teorij; prva je »Cultural brick theory«, kjer je kultura etnična skupina, druga je
»Radial culture theory«, kjer kultura vpliva na svoje okolje, tretja pa je politetična teorija kulture, ki je
večpomenska. Arheološke kulture torej ne moremo definirati z enim kriterijem, pri čemer pa
moramo vedeti, da se materialna kultura tvori iz skupkov. Več kultur sestavlja KULTURNO SKUPINO,
več kulturnih skupin pa nato TEHNOKOMPLEKS oziroma civilizacijo, kjer veljajo enotna ekonomija,
enotna tehnološka razvitost, enotna vera, itn. Seveda moramo entitete opazovati tudi v smislu
celotnega konteksta.
Analizira razvoj arheologije in jo postavi v tri faze:
1870/1890-1900: oblikuje koncepte (viktorijanska Velika Britanija in volkerkinde v Nemčiji)
1900-1960: 'veliko spanje' (arheologija ne razvija teoretskih smeri, je nesistematična)
od 1960: nova arheologija (temelji se fiksirajo – ni več nedisciplinirana, uvaja se statistika,
fizika..človeka postavi izven centra)
Clarke predlaga discipliniranje z epistemologijo naravoslovnih ved, kar pa je v nasprotju z ameriškimi
novimi arheologi (ti razvijajo arheologijo v smeri antropologije); poskušal je razviti bolj 'arheološko'
teorijo vede. Kulturo je obravnaval s pomočjo splošne teorije sistemov. Poleg antropološke teorije je
vključeval še splošne teorije iz ekonomije, biologije, informatike, statistike, geografije..na podlagi teh
konceptov je skušal oblikovati arheološko branje in interpretacijo arheološkega zapisa
Atribut-artefakt-tip-assemblage-kultura-kulturna skupina-tehnokompleks
- Ustanovitev študija arheologije na Univerzi v Ljubljani in študij v obdobju do 1941
(profesorji, naslov katedre, glavne teme študija…)
Ustanovitev sovpada z ustanovitvijo ljubljanske univerze leta 1919; samostojen študij arheologije leta
1947. Leta 1923/1924 je bila na Filozofski fakulteti ustanovljena študijska skupina 'arheologija, s
čimer je bilo študentom omogočeno ne le poslušati posamezna predavanja iz arheoloških vsebin,
marveč tudi diplomirati iz arheologije. Sprva študij arheologije ni bil podrobneje opredeljen in je bil
vsebinsko odvisen od strokovne usmerjenosti in interesov predavateljev. Prve generacije študentov
so se zatorej seznanjale predvsem s klasično arheologijo (v pomenu grške in rimske umetnosti) ter z
grško in rimsko arheologijo, zgodovino, epigrafiko in numizmatiko. 1920/1921 prof. Mole začne
predavati antično umetnost; J. Mantuani predava grško umetnost in epigrafiko (na oddelku za
umetnostno zgodovino); 1919/1920 L. Hauptmann in kasneje 1921/1922 M. Bubnov predavata
zgodovino starega veka (na oddelku za zgodovino). Prof. Balduin Saria l. 1926 izvoljen za izrednega
profesorja; do 1941/1942 združeval katedri zgodovine starega veka in arheologije ter predaval
antično numizmatiko. B. Saria preučeval najdišče Velike Malence. V letih 1940/1941 se študij
arheologije razširi na prazgodovinsko arheologijo, ki jo predava Rajko Ložar.
