Les Flashcards
LASTNOSTI LESA
EKOLOŠKE
-nizkoenergijski produkti iz lesa
FIZIKALNE
- VLAŽNOST: sveže posekano drevo vsebuje 10-120% vode. Les, ki ga namočimo tudi do 200%. Voda v lesu je prosta ali vezana (kemično-fizično). Prosta ali kapilarna voda napolnjuje cevke in se svobodno gibljejo – ni je mogoče izsušiti. Fizično vezano vodo vsebujejo stene cevčic – jo je mogoče izsušiti. Zaradi velike prostorninske in mehanične spremembe lastnosti lesa (izsušen) veljajo v praksi pravila koliko vlage naj vsebuje les za posamezne namene.
- KRČENJE IN NABREKANJE: je posledica spreminjanja vsebnosti vode, ki je vezana na celične stene cevčic. Sprememba vlažnosti od 0% do zasičenosti (22-35%) spremlja povečanje dimenzij in prostornine. Spreminja se tudi volumen.
- DELOVANJE LESA: s konstrukcijskimi rešitvami želimo: zmanjšati opaznost deformacija, omogočiti delovanje posameznih elementov in preprečiti prenos deformacij na sosednje elemente, kje bi sumirale (rešitev – okvirne konstrukcije).
- PROSTORNINSKA MASA: specifična masa je neodvisna od vrste lesa. Prostorninska masa je za različne lesove različna, odvisna je od strukture in poroznosti.
-MEHANIČNE LASTNOSTI: Tlačna trdnost vzporedno in pravokotno z vlakni Natezna trdnost vzporedno in pravokotno Upogibna trdnost Uklonska trdnost Strižna trdnost
-TEČENJE: najznačilnejša lastnost lesa. Je pojav pri katerem se deformacije konstantno obremenjenega elementa sčasoma povečujejo (največje pri upogibu)
-TRDOTA: je sposobnost s katero se les upira ostrejšemu orodju pri obdelovanju ali vdiranju žeblja. Trd les je mogoče bolj fino profilirati in je odpornejši na mehanske poškodbe. Trdota je odvisna od mikrostrukture (manjše celice in debelejše stene so, bolj trd je les). Trd les raste v toplejših krajih, z starostjo se trdota viša.
Tri kategorije:
Les trdih listavcev: hrast, bukev, jesen, brest, topol, akacija, kostanj.
Les mehkih iglavcev: bor, smreka, macesen, jelka
Les zelo mehkih listavcev: lipa, topol, vrba.
-NAPAKE LESA: to so okvare, nepravilnosti in poškodbe, ki se pojavljajo na deblu ter s tem zmanjšujejo njegovo kakovost in omejujejo uporabnost. Nastajajo med rastjo in eksploatacijo.
Prečni prerez: eliptični, ekscentrični ali dvocentrični prerez ter neenaka širina letnic
Podolžni prerez: ukrivljenost debla, zvita rast, grčavost, razpokanost, nepravilnost vlaken, smolnatost.
-TRAJNOST LESA: odvisna je od zunanjih pogojev. Najbolj obstojen na suhem zraku in v vodi (zaščiten pred glivicami in mikroorganizmi). Najhitreje propade, če se vlaga izmenjuje (gnitje). Po trajnosti glede na atmosferske pogoje ločimo:
Zelo trajni: hrast, kostanj, brest, macesen.
Srednje trajni: bor, smreka, jelka, jesen.
Malo trajni: javor, bukev, lipa, topol.
PREDELAVA V POLIZDELKE IZ MASIVNEGA LESA
SUŠENJE
Za uporabo mora biti sušen. Pred sušenjem se izvede izluženje (potopi se v vodo normalen ali zvišanje temperature do 70°C, kar pospeši razkroj rastlinskih sokov, na njihovo mesto pa pride voda. Tako se les hitreje osuši in manj deformira. Naravno sušenje na zraku v odkritem, pokritem ali na prostem. Debla ali deske zložijo v skladovnice, da zrak lahko kroži. Sušenje je počasno (2tedna-1,5 leta), dosežemo minimalno vlažnost 15%.
Umetno sušenje v sušilnicah je hitrejše (6-10% vlažnosti). Sušenje se izvaja s cirkulacijo zraka in vodne pare ali sušenje v posebnih substancah ali pa s pomočjo elektrike.
VRSTE PREDELANEGA LESA
- OKROGLI LES: za jambore, pilote, drogove za napeljave…
- TESANI LES: najkakovojstneši gradbeni les, obdelan s sekiro v smeri podolžne osi debla – gladka površina, ki vpija majn vode kot žgani les. Za lege, pragove, legice.
- KLANI LES: s pomočjo sekire in klinov deblo razkosamo po liniji vlaken. Zalege bruna in deske (sode, škafe, kadi, skodle).
- REZANI LES: z uporabo žag. Grede, plohi, deske, letve…
- GRADBENA GALENTERIJA: iz masivnega lesa kot dokončni izdelek. Ladijski pod, parket, opaž, polirani elementi.
- FURNIR: tanka deščica odžaganega, odrezanega ali olupljenega lesa. Z lepim in dragim furnirjem prevlečemo majn lep in cenejši les (furnir brest, oreh, hruška, češnja, eksote).
POLIZDELKI IZ OPLEMENITENEGA LESA
LEPLJEN LES: dobimo z lepljenjem majhnih lamel (letev, desk, listov, furnirjev) v večje elemente. Lamele lepimo v vzporedni smeri lesnih vlaken.
PLOŠČE IZ FURNIRJEV: zlepimo neparno število listov olupljenega furnirja. So različnih debelin in slabo prenašajo vlago (običajno bukov furnir). Prečno so zelo obstojne in imajo veliko tlačno trdnost.
IVERKA: so sestavljene iz iveri in lepila. iveri so iz majn kakovostnega lesa in impregnirane z lepili na osnovi tekočih smol. Zmes se stiska pri visoki temperaturi nato se jih obojestransko pobrusi. Plošče so na obeh straneh oblepljene s folijo – so furnirane.
PANELNE PLOŠČE: so sestavljene iz treh plasti. Zunanji dve sta iz debelejšega običajno parjenega bukovega furnirja, srednji sloj pa je kratkih letvic mehkih iglavcev.
Plošče iz lesenih odpadkov (vlaknene): se uporabljajo v pohištveni industriji.
LESONITNE PLOŠČE: na eni strani gladke na drugi hrapave, občutljive na vlago, so iz kakovostnega lesonita prevlečenega s kitom in emajlom in sušene v posebnih pečeh – kakovostna površina. Plošče so lahko; gladke, valovite, rebraste, mnogo barvne).
LESOMINSKE PLOŠČE: iz lesonitnih plošč na katerih se pri povišani temperaturi in tlaku nakašira tenka plast z umetno smolo impregniranega papirja. Površina je neporozna, trda, gladka ter s sijajem ali brez, z različnimi površinskimi obdelavami in barvami.
ULTRALES PLOŠČE: so iz lesonita izdelanega po suhem postopku, je odličen nosilec premazov, ki ne razpokajo.
PLOŠČE Z USMERJENIM IVERJEM: izdelane so iz kosov ploščatih iveri, ki so smiselno usmerjene – v zunanjih plasteh vzporedno, v notranjosti pravokotno na zunanji plasti, v zunanjosti večje kot v notranjosti. Matrico tvorijo polimeri odporni na vodo in vrelo vodno paro, v leseni gradnji izrinile ostale.
LES-PLASTIKA: to je les v prahu v matrici iz polimera. Občutek topline in dobra obdelovalnost. Z brizganjem omogočajo poljubne oblike, za strešne kritine, vrtnih izdelkov, okvirji za okna in vrata, notranji podi… možno večkratno recikliranje.
POVRŠINSKA OBDELAVA LESA
Mehanska obdelava površine:
žgana, oblana, brušena ali tesana
PESKANJE: postopek kjer s curkom drobnega peska odstranijo mehkejše dele na površini
POUDAREK TEKSTURE: z obžganjem površine. Relief je lahko izveden z rezljanjem ali vtiskovanjem.
INKRUSTACIJA: kot intarzija vendar uporabljajo druge materiale (slonovina, kovine…)
INTARZIJA: je barvna ploskovna risba kot vložek iz tankih lističev različnega lesa.
POZLATITEV: uporabljajo zelo tanke lističe, ki jih pripeljejo na površino.
Obdelava površine s premazi
BARVANJE LESENE POVRŠINE
Luženje: kemični postopek za spremembo naravne barve lesa z nanosom barvno bogate tekočine ali reakcije plina. Lužilo se vpije v les in obarva leseno vlakno pri čemer se poudari struktura lesa. Les se lahko nato oblikuje z laki.
Dimljenje: daje podoben učinek kot luženje. Leseno ploskev izpostavijo parjenju v koncentraciji salmijakovca, ki prodre globoko v les in reagira s čreslovino pri čemer pride do spremembe barvnega tona.
Efekt apna na hrastu: velike pore nekaterih lesov zapolnijo z belimi snovmi. Nekoč z apnom danes s posebnimi snovmi, izgleda rustikalno.
PREVLEKE NA NARAVNI OSNOVI
Laneno olje: iztisnjeno iz lanenih semen in naredi dobro prevleko s toplim tonom brez leska, je sušeče olje, osuši s v nekaj tednih.
Firnež: se pridobiva s kuhanjem iz lanenega olja z dodatkom smole. Zaradi sikative se suši 4x hitreje kot laneno olje. Je najcenejše, enostavno in zdravo sredstvo.
Voski: so živalskega, rastlinskega ali mineralnega izvora. Lesu daje nežen in svilnato moten sijaj. Prevleka ni odporna na vodo, vročino in obrabo.
Laki: osnovna surovina lakov so smole različnih dreves in naravna olja, ki skupaj delujejo kot vezivo
Lazure: podobne so oljem (ne tvorijo filma) ali pa lakom (tvorijo film). So lahko barvne ali brezbarvne. So visoko vredna in trajna zaščita lesa pri notranji in zunanji uporabi. Vsebujejo vodoodbojna sredstva in sredstva za zatiranje škodljivcev. Zunaj ne smemo uporabljati ne pigmentnih lazur ker ne ščitijo lesa pred UV žarki.
Oljne barve: so mešanica lanenega firneža in barvnih pigmentov, ter sušilcev za boljše sušenje. Tvorijo dokaj mehko prevleko, ki je elastična in paropropustna. Uporablja se za notranje in zunanje opleske.
Emulzijske barve: so mešanica dveh tekočin, ki se med seboj ne mešata zato je oddan emulgator. Preprosta emulzijska barva vsebuje firnež iz lanenega olja, zato je obstojna na drgnjenje, ne spe se pa prati, večinoma se uporablja v notranjosti.
PREVLEKE NA UMETNI OSNOVI: na površino tvorijo film, zato laki. Umetni laki so na osnovi umetnih smol, dodana sta še trdilec in topilo. (1)Enokomponenti laki: smola in trdilec sta že združena, potek strjevanja pa zadržuje zadrževalec – inhibitor. (2)Dvokomponentni laki: smolo in trdilec zmešamo neposredno pred obdelavo.
Poliuretanski laki: PUR ali DD laki (2). Dobro se oprimejo podlage (les, kovina), so odporni na visoke temperature, proti vodi, kemikalijam in topilom.
Laki s kislim trdilcem: SH laki(2). Imajo blesk, polnilo sposobnosti in elastičnost. So svetlobno obstojni, niso tako trdi in odporni proti vlagi kot poliuretanski.
Poliestrski laki: UP laki (2). Dobro pokrivajo pore. Imajo malo topila, se lahko nanašajo v debelih plasteh ali le v eni, ki že da gladko in bleščečo površino. Da se jih spolirati, visok sijaj.
Vodni laki: (1) so nastali, da bi zmanjšali porabo organskih topil ki ogrožajo okolje. Topilo je voda in majhen delež organskega topila. So brez vonja, komaj strupeni in negorljivi. So slabše odporni na vodo in kemikalije, dobro pa na svetlobo in mejanske udarce.
Barvni laki: so prevleke s katerimi površino popolnoma prekrijemo. Uporabimo jih kjer se odpovemo prikazu strukture in lastne barve lesa, želimo pa imeti zaščito in dekoracijo. Večinoma za interjer. Moderni barvni laki so narejeni na bazi nitroceluloze, poliuretana in akrilne smole.
