Kamen Flashcards
KEMIČNA SESTAVA MINERALOV
- silikati_nastali s kristalizacijo magme pri visokih temperaturah in tlakih
Najpogostejši silikat: kremen SiO2
Tvorijo magmatske kamnine: osnova za nastanek gline in osnovna surovina za cement in steklo. - karbonati_ nastanejo z izločanjem iz toplih in hladnih voda, manj z razpadanjem magmatskih mineralov. Sestavljajo sedimentne kamnine.
kalcit – surovina za apno, pri proizvodnji cementa, stekla, težko topen v vodi in dolomit - oksidi in hidroksidi
- sulfati_Sadra (za pridobivanje mavca)
Lastnosti kamna
trdota, obstojnost, gostota, prostorninska masa
barva, struktura, tekstura, razpokanost, obrabnost, poroznost, sposobnost za površinske obdelave
izolacijske lastnosti, toplotna akumulativnost, ognjevarnost, vodovpojnost, odpornost proti zmrzovanju
PRIDOBIVANJE KAMNA
LOMLJENI KAMEN: z miniranjem.
KLANI KAMEN: ročno ali strojno klanje – škriljevci za strehe, granitne kocke kvarcitne plošče za tlake.
KLESANI KAMEN: bloki so obdelani na vseh šestih straneh.
REZANI KAMEN: industrijsko žaganje plošč debeline 2 do 4 cm.
MONOLITI: nadstandardne dimenzije – za spomenike, obeliske, stebre…
Pridobivanje – kamnolom, vrtanje, žaganje, rezanje.
POVRŠINSKA OBDELAVA KAMNA
BUNJASTA: grobo obdelana s sekažem – za škrape in oblogo zidov.
ŠPIČENA: obdelana s špico – dletom.
ŠTOKASTA: z nabrazdanim kladivom narejene enakomerne brazde – za izdelke na prostem.
PRASKANA: podobna štokani, brazde niso enakomerne – za tlake na prostem.
KLESANA: ravne površine z dletom.
BRUŠENA: obdelana z diamantnimi brusi.
POLIRANA: fino brušena, površinsko spolirana s polirnimi brusi.
PESKANA: s curkom abrazivnega sredstva – kremenčev pesek – za čiščenje starega kamna.
ŽGANA: obdelava s plamenom, polita z vodo, nastanejo luske – rustikalen videz.
JEDKANA: žgana površina polita z razredčeno kislino – za umetno staranje izdelkov na prostem.
VRSTE KAMNIN GLEDE NA NASTANEK
MAGMATSKE KAMNINE: iz magme
Globočine: kristalizirajo v globinah in pri visokih tlakih: granit, sienit, gabro
Žilnine: magma se vrne v razpoke že oglajenih kamnin
Predornine: bazalt, lava, tuf, plovec.
METAMORFNE KAMNINE: preobrazba magmatskih in sedimentnih kamnin globoko v litosferi.
Marmor: nastaja s prekristalizacijo iz apnenca in dolomita.
Kvarcit: nastaja iz kremena. Ima škrljast prelom (se kolje).
Škrljavec: nastaja iz magmatskih in glinastih kamnin. U
Gnajs: nastaja iz magmatskih kamnin (granit).
SEDIMENTNE KAMNINE: sedimenti, posredovanje toplote, vetra in organizmov
Klasični sedimenti: nastajajo z razpadanjem drugih kamnin ali mineralov:
nevezani (prod, pesek),
polvezani (glina),
vezani (konglomerat, breča, peščenjak, lapor).
Neklasični sedimenti: nastajajo delno z razpadanjem, nato pa s kemičnimi in biokemičnimi procesi
Apnenec
Dolomit
Lehnjak
Travertin
Peščenjak
Tuf
Konglomerat
GLAVNE ZNAČILNOSTI TEHNOLOGIJE IN UPORABE V ZGODOVINI
PALEOLITIK: peščenjaki, noži, strgala,… - bilo je organizirano lomljenje kamna na rudarski način (kremen).
Kamen je bil pred 15000 let najdragocenejša surovina – kasneje PORFIR.
NEOLITIK : Egipt, uvede se pravilnost in red
Vse je strogo ortogonalno – te inovacije je vodil Imhotep – kamen so pridobivalni iz kamnolomov s pomočjo lesenih klinov (so jih močili), ki so jih zabijali v luknje, da so razdvojili večji del surovine.
BRONASTA DOBA (2000 pr. n. št.) utrdbeni zidovi iz velikih iregularnih kamnov Mikensko obzidje: ogromni bloki, zatesnjeni z malimi kamni in glino – CIKLOPSKI ZID.
ŽELEZNA DOBA: Dorci, ogrodje in orodje iz železa, najprej so gradili templje z lesenimi stebri in zidove iz posušene gline, kasneje so bili kamniti stebri, strešniki iz žgane gline – tehnologija gradnje kamnitih stebrov je bila podobna Imhotepovi.
GRKI: marmor, Akropola je bila zgrajena v 50ih letih, transportirali so marmor iz oddaljenih krajev, z lesenimi vozovi na lesenih tračnicah.
ETRUŠČANI: inženirske konstrukcije: mostovi, utrdbe, mesta z vodovodi in kanalizacijo. Uveljavljata se lok in obok
RIM: imeli so monopol nad nahajališči kamna in proizvodnji prefabrikantov. Uporabljali so tuf, travertin in uvažali so marmor iz Grčije. Izumili so žago za rezanje kamna na vodni pogon. Iznašli so tehniko VOTLEGA ZIDU = kamnit oz. opečnat zid so napolnili z rimskim betonom.
ROMANTIKA: kamniti bloki povezani z malto, fasade iz klesanih blokov, masa zidu iz lomljenega kamna, povezanega z malto. Pri gradnji so uporabljali Žerjav (lahko dvignil 450 kg).
GOTIKA: podporni loki, obvladali so gradnjo po sistemu skeleta. Fasade so bogato členjene – kamnite čipke, iz peščenjaka in marmorja. Imeli so odlično geometrijsko in obrtno znanje.
RENESANSA: uporabljali so smodnik v kamnolomih, mehanično rezanje kamnin s pomočjo vode, pare in kasneje elektrike.
KONEC 19, STOL: jekleni listi za krožne in tračne žage.
Pnevmatsko vrtalno kladivo.
V ZADNJEM STOLETJU: kamen ima dekorativno in funkcionalno vlogo
