kamere Flashcards
video kamere
Kamera je osnovni element video sistema.
Njena najpomembnejša komponenta je enota za pretvorbo optične slike v električni signal, ki se je tekom
razvoja zelo spreminjala.
– 1939 – Ionoskop (fotoemisija)
– 1946 – Vidicon (fotoprevodnost)
– 1980 – CCD
Zadnja prelomnica je zamenjava slikovne cevi s CCD (Charge-coupled device) pretvornikom.
VRSTE KAMER IN NAMEN RABE
industrijske, varnostne in druge kamere
amaterske kamere – nemenjene za občasno - neprofesionalno rabo
pol-profesionalne – občasna raba, zahteva po visoki kakovosti slike in zvoka
profesionalne – stalna raba; visoka kakovost slike in zvoka, robustnost, visoka zanesljivost.
Uporabljajo se: - kamere za novičarstvo (ENG);
- studijske kamere
- filmske kamere
kamere za specialne namene (podvodne, visoko število snemalnih okvirjev (frame-rate), visoka ločljivost
slike, 3D kamere, ..)
digitalne kamere za filmsko industrijo (najvišja možna kakovost slike: zvok se običajno snema posebej)
DELI IN DELOVANJE KAMERE
Objektiv, senzor, elektronika za procesiranje video in avdio signala, iskalo in monitor za spremljanje slike,
akumulator za el. napajanje kamere, sistemski mikrofon, zvočnik (slušalke), sistemski priključki, sistem za
shranjevanje slike in zvoka.
Leča kamere – Fokusira svetlobo na senzor v kameri
Kamera – Svetloba pade na prizmo ali filter v kameri
– Svetloba se razdeli in pade direktno na senzor
– Senzor pretvori svetlobno informacijo v električni signal
- Električni signal se nato prenese ali posname
Oblika – En kos
Kamera je v celoti v enem kosu - Statična leča - Leča se ne more odstraniti
Menjalne
* Na kamero lahko namestimo različne objective
OBJEKTIVI
Objektiv je eden od najpomembnejših elementov vsake kamere. Ostali optični elementi so še prizma, filtri
in iskalo s povečevalnim steklom, monitor.
goriščna razdalja (razmerje/območje za zoom objektive)
maksimalna vrednost odprte zaslonke (f stop max)
minimalna vrednost odprte zaslonke
vrata nastavka za kamero (izmenljivi ojektivi)
možnost bližinskega snemanja (makro)
dimenzije, teža, število in vrsta leč
zaslonka
z velikostjo odprtine vplivamo na količino prepuščene svetlobe skozi objektiv in s tem osvetlitev površine senzorja
velikost vpliva na globinsko ostrino, s katero označujemo področje, kjer so objekti izostreni
globinska ostrina ni odvisna samo od velikosti zaslonke ampak tudi od goriščne razdalje
OSTRENJE
Ostrenje je nastavljanje elementov objektiva, tako da je slika objekta na slikovnem polju ostra.
Globinska ostrina se imenuje področje med najbližjo in najbolj oddaljeno točko v prostoru, kjer je
posnetek dovolj oster.
Odvisna je od:
* Zaslonke. Večje je f – število večja je globinska ostrina.
* Razdalje objekta. Večja je razdalja večja je globinska ostrina
* Globinska ostrina je večja za objektom kot pred njim.
* Goriščne razdalje. Pri večjem slikovnem kotu je globinska ostrina večja.
Kadar se iz ustvarjalnih razlogov želi manjša globinska ostrina, se uporabi nevtralni filter svetlobe, tako da
je možno uporabiti večjo zaslonko.
LEČE
Zoom objektivi
Fiksne leče (angl. Prime Lenses)
Leče s fiksno goriščno razdaljo
Široko-kotni objektivi
Ribje oko (angl. fisheye)
Tele leče (teleobjektivi)
MIKROFONI
Vsesmerni odziv
Pri omenjenem odzivu je polarni diagram krog (v resnici krogla). V tem primeru je mikrofon
dejansko vsesmeren. V studiu imajo omejeno uporabo, ker poberejo neželene zvoke. So pa
primerni za pritrditev na obleko, za svobodnejše gibanje in za intervjuje.
Odziv v obliki osmice
Mikrofoni, ki imajo odziv, ki daje v polarnem diagramu krivuljo v obliki osmice
se imenujejo tudi dvosmerni. Omenjeni efekt nastopi, ker zvok doseže opno z
obeh smeri. Mikrofon tako reagira na razliko pritiskov z obeh smeri. Posledica
je, da se šum okolja izniči.
Srčast (cardioid) odziv
Krivulja odziva v polarnem diagramu ima obliko srca. Mikrofon je izveden tako
da nekaj zvoka doseže zadnjo stran opna. je do neke mere neobčutljiv na šum.
Je najpogosteje uporabljen v profesionalnem delu, ker ni občutljiv na zvok, ki
prihaja z zadnje strani. Uporaba na prostem je omejena, ker je dovzeten veter.
Spremenljiv odziv
Delovanje je odvisno od dveh elektrostatičnih kapsul, ki sta vstavljeni v mikrofon
druga proti drugi. S preklapljanjem, tako da je aktivna samo ena kapsula, ali se
signala obeh seštevata ali odštevata, dobimo srčast odziv, vsesmerni odziv ali
odziv v obliki osmice
Usmerjeni mikrofoni
Sestavlja ga perforirana in ima v ozadju vstavljeno kapsulo, ki ima (običajno)
srčast odziv. Precej se uporablja za delo na prostem pri zbiranju novic.
Človekov sluh: 20 Hz do 20.000 Hz
Človekov govor: 300 Hz do 3.000 Hz
KABLI IN KONEKTORJI
Balansirani kabli so najboljši
XLR
1/4” plug (phono plug)
1/8” plug (mini-plug)
RCA cable
HDMI cable
ELEKTRONSKA MONTAŽA Z VIDEO TRAKOM
Pri elektronski montaži se kreira nov video trak, ki ima posnete posamezne kadre v natančnem zaporedju
kot zahteva program. Kadri se kopirajo iz originalnega traku na nov trak in dobimo drugo generacijo
posnetka. Z uporabo več rekorderjev in uporabo video preklopnih sistemov lahko v post produkciji
uporabimo vse efekte, ki se uporabljajo pri prenosu v živo.
Sinhronizacija kompozitnega video signala poteka na treh nivojih
Okvir (polje). Preklop pri okvirju ne omogoča raznih efektov prehoda med dvema zapisoma, kjer je
potrebna prisotnost obeh signalov.
Vrstica. Pri preklopu vrstic med dvema signaloma lahko prihaja do problemov sinhronizacijske
stabilnosti. Razvita je sinhronizacijska tehnika za odpravo problema.
Barvni nosilec. Pri vrstičnem preklopu med dvema signaloma je faza barvnih nosilcev različna in brez
posebne sinhronizacijske tehnike prihaja tudi do barvnih motenj.
TEHNIKE MONTAŽE
Obstajajo tri osnovne tehnike video montaže: Sestavljanje. Vstavljanje. A -B trak.
Pri vseh načinih so potrebni kontrolni mehanizmi za natančno pozicioniranje traku in pravilno
sinhronizacijo med napravami. Stopnja rafiniranosti in uporabe omenjenih lastnosti določa uvrščenost
sistema med profesionalne, pol-profesionalne in sisteme za domačo uporabo. Omenjene tehnike
montaže potekajo direktno s predvajanjem.
tehnikke montaze Sestavljanje
Nov video trak se snema z zaporednim dodajanjem scen iz izvornega traku.
Izvor je lahko rekorder ali kamera.
Izvorna scena je natančno pozicionirana, nato se presname na nov trak z nekoliko rezerve.
Ob predpostavki, da so izvori prva generacija snemanja je montiran video trak druga generacija.
Prehod med scenami je običajno omejen na rez.
tehnike montaze vstavljanje
Montažna shema je ista kot pri sestavljanju.
Za snemanje se uporablja trak, ki že ima posneto prazno sliko in sinhronizacijske impulze.
Montaža ni več nujno v zaporedju končnih scen.
Potrebuje nekoliko dražje naprave; rekorder deluje najbolje z barvno sinhronizacijo, čeprav je uporaben
tudi s sinhronizacijo okvirjev.
Vstavljanja scena se mora končati natančno na pravem mestu.
tehnike montaze A-B trak
Pri tej tehniki je več izvorov (najmanj dva).
Na vsakem izvoru so alternativni posnetki.
Signali iz izvorov se preko računalniško krmiljenega preklopnika snemajo na izhodnem rekorderju.
Ta način montaže zahteva barvno sinhronizacijo
POSTPRODUKCIJA
Post produkcija je mnogo več kot samo montaža in vključuje:
Korekcij slike. Lahko se zgodi, da video ni zadovoljive kakovosti in v kolikor je mogoče se problemi
odpravijo v post produkciji.
Efekti prehoda. Določajo način prehoda iz ene sekvence v drugo.
Video efekti. To so: efekti z uporabo barvnih ključev, deljenje ekrana in Digitalni efekti.
Naslovi.
Korekcija zvoka. Sem spada odprava šuma, izravnava, efekti, stereo uravnoteženje in nastavljanje nivoja.
Montaža zvoka. Končni zvočni zapis je rezultat mešanja med več ločenimi zvočnimi zapisi (glasba, dialogi,
efekti, ambient).
Integracija zvoka in videa. Zvok in video se obdelujeta ločeno. Ko sta ločeno obdelana se združita v končni
format. Sinhronizacija med sliko in zvokom je izvedena s časovno kodo.
Video montaža.
Končna pretvorba formata. Običajno se montaža izvrši v format, ki jo zahteva končni porabnik. Če pa so
predvidene kopije, se celotna post produkcija izvrši v formatu z najboljšo kakovostjo. Pri kopiranju se
format pretvori v format za distribucijo.
