barve Flashcards
VRSTE KAMER - NAMEN RABE
industrijske, varnostne in druge kamere
amaterske kamere – namenjene za občasno - neprofesionalno rabo
pol-profesionalne – občasna raba, zahteva po visoki kakovosti slike in zvoka
profesionalne – stalna raba; visoka kakovost slike in zvoka, robustnost, visoka zanesljivost.
Uporabljajo se: - kamere za novičarstvo (ENG); - studijske kamere - filmske kamere
kamere za specialne namene (podvodne, visoko število snemalnih okvirjev (frame-rate), visoka ločljivost slike, 3D kamere, ..)
digitalne kamere za filmsko industrijo (najvišja možna kakovost slike: zvok se običajno snema
posebej)
PRODUKCIJSKA KONZOLA
Za produciranje in postprodukcijo glasbe, filmov in video posnetkov
Sposobna je zajemati in obdelovati veliko število virov zvoka naenkrat
Nudi dinamično procesiranje: izenačevanje, kompresijo, zniževanje šuma, reverbacijo in zamik
Pogosto je priključenih še množica podmešalcev
Specializirane, kompaktne konzole nudijo tudi avtomatsko zamenjavo dialogov (ADR) in
snemanje Foley zvočnih učinkov (koraki, brenkanje, tipkanje…)
GLASNOST ZVOKA – ZAZNAVANJE ZVOKA
Spodnji prag slišnosti (pri f = 1 kHz) zaznamo nihanje energijskega toka (moči) I =1x10-12 W/m2 (p0=
20x10-6 Pa)
Zgornji prag slišnosti (kadar začutimo bolečino) znaša I =1 W/m2 (p=20 Pa).
Jakost zvoka človeškega govora je cca. 1x10-6 W/m2
Občutljivost ušesa na zvok je logaritmično odvisna od gostote zvočnega toka
Zaznavanje glasnosti ušesa je logaritmično
Relativno jakost zvoka zato podajamo z nivojem glasnosti zvoka z enoto decibel (dB).
Akustični tlak je edina veličina, ki jo lahko merimo!
Zgornja meja je 1x1012 kratnik spodnje meje slišnosti, kar znaša 120 dB.
ČLOVEŠKI VID IN ZGRADBA OČESA
Svetloba z eno samo valovno dolžino zaznamo kot eno samo barvo (monokromatsko), barvo enobarvne
svetlobe pa kot spektralno barvo.
Mrežnica (retina) - svetlobno občutljiva plast znotraj očesa. Sestavljena je iz receptorjev
občutljivih na svetlobo: a) paličic (rods) 110 do 125 milijonov - zaznavajo svetlobo b) čepkov
(cones) 6,4 milijonov - zaznavajo barve
BARVE
Barva ima dvojen pomen - je posledica fizikalnih lastnosti svetlobe in zaznavanja teh lastnosti s človeškim
vidom.
Barva kot fizikalna lastnost je lahko definirana in merjena na objektiven način.
Dojemanje barve je subjektivno in se med posamezniki razlikuje.Glavna naloga inženirjev je
vzpostaviti in definirati merilne kriterije za barvno sliko, ki se čimbolj sklada z njenim
dojemanjem.
SVETLOBA IN BARVNI SPEKTER
Človeško oko zaznava svetlobo z valovno dolžino od približno 400 nm do približno 700 nm.
3
Imena spektralnih barv so npr.: modra (450-500 nm), rumena 570-590, oranžna (590-610) …
Za razločevanje med barvami je potrebna določena razlika v valovni dolžini in znaša 1-2 nm na
spodnjem koncu zaznavnih valovnih dolžin ( v področju modrega spektra) in 3-5 nm v valovnem
področju oranžno–rdečih barv. Normalno človeško oko loči okoli 128 spektralnih barv.
OBČUTLJIVOST OČESA
Občutljivost očesa je odvisna tudi od valovne dolžine svetlobe.
Tudi z jakostjo svetlobe (noč, dan) se spreminja občutljivost očesa glede na valovno dolžino.
Največja občutljivost je podnevi na valovno dolžino 560 nm, in ponoči 510 nm
ZAZNAVANJE BARV
V teoriji (tri-stimulus theory of colour) obstajajo tri vrste čepkov, razlikujejo se po relativni spektralni
občutljivosti (slika). Po tej teoriji je barva rezultat razmerja vzburjenosti vseh treh tipov čepkov.
Zaznavanje barve nastane v možganih.
Svetlobo sestavljajo različne valovne dolžine in mešanica teh pasov vzburja čepke, ki so najbolj
občutljivi na posamezne pasove.
FIZIOLOŠKE VELIČINE BARV:
So odvisne od presoje posameznika. Pri zaznavanju barve na splošno lahko razlikujemo štiri fiziološke
veličine:
barvni odtenek ali barvni ton (hue) – določen z valovno dolžino svetlobe,
nasičenost (saturation),
svetlost (lightness), - temne barve so manj svetle
sijavost (brightness).
Barvni odtenek je ime barve (npr. rdeča, modra) in ustreza pasu valovne dolžine. To je fiziološka
spremenljivka, medtem ko je valovna dolžina fizikalna spremenljivka.
BARVNO-METRIČNE VELIČINE:
Prevladujoča valovna dolžina (dominant wavelength),
Čistost (purity),
Svetlost (luminance)
Človeško oko je najbolj občutljivo na spremembe svetlosti. Zaradi spremembe svetlosti in nasičenosti
človek razlikuje okrog 10 milijonov različnih barv.
fizika barv
Nekaj fizikalnih lastnosti svetlobe:
◦ Prepustnost. Prevajanje svetlobe po mediju.
◦ Odboj; refleksija in razpršeni (difuzijski) odboj.
◦ Absorbcija. Ko ni odboja in prepustnosti.
◦ Lom svetlobnih žarkov. Nastopi, ko svetloba pod kotom prehaja iz enega medija v drugega.
◦ Polarizacija. Je selektivna propustnost svetlobe glede na njeno orientacijo.
◦ Razpršitev (disperzija). Primer je svetlobna prizma.
Barva predmetov. Je odvisna od fizikalnih lastnosti in človeškega zaznavanja barv.
Nekaj fizikalnih dejstev:
◦ Svetloba se z neprozornih površin odbija (direktno ali difuzno), absorbira ali nastopi kombinacija obeh.
◦ Barva je odvisna od tega, katere valovne dolžine se odbijajo in katere absorbirajo.
◦ Predmeti, ki prepuščajo svetlobo, so prosojni ali prozorni - tudi ti lahko svetlobo delno absorbirajo in
odbijajo.
◦ Predmet lahko oddaja lastno svetlobo (temperaturno sevanje, …).
◦ Predmet lahko absorbira svetlobo in oddaja svetlobo drugačne lastnosti (fluorescenca, fosforescenca).
RGB BARVNI MODEL
Gre za mešanje svetlob
Model uporablja aditivno (seštevalno) mešanje primarnih barv. Primarne barve pri RGB modelu so:
rdeča, zelena in modra.
Kot rezultat mešanja dveh primarnih barv se na vogalih pojavljajo še naslednje barve: rumena, ciano
modra in magenta rdeča. Te barve so primarne pri subtraktivnem (odštevalnem) mešanju barv.
Primer aditivnega mešanja je mešanje svetlobe različnih virov (računalniški zaslon).
CMYK BARVNI MODEL
Model temelji na subtraktivnem mešanju barv. Pri subtraktivnem mešanju je prisotno vpijanje
(absorbcija) določene barvne svetlobe. Primeri so: barvni filtri, odboj sončne svetlobe od obarvane
površine.
Uporablja se v grafičnem oblikovanju (tiskarstvu), in se poleg primarnih barv cian, magenta in rumene
uporablja še črna barva (K). Razlog za črno barvo je, ker rezultat mešanja ni čista črna barva ampak
rjava barva.
OSTALI BARVNI MODELI
HLS barvni prostor. Direktno implementira dimenzije barv
CIE XYZ barvni prostor.
YUV barvni model. Uporabljen je v PAL video standardu.
YIQ barvni model. Uporabljen je v NTSC video standardu.
