JUŽNA AMERIKA NARAVNOGEOGRAFSKI OKVIR Flashcards
Mladonagubano gorstvo
Andi (Južnoameriške Kordiljere)
kenozoik
predkambrij
Brazilsko in Gvajansko višavje
Amazonsko nižavje
Amazonsko nižavje ob Amazonki na severu prehaja v Orinoško nižavje (reka Orinoko), na jugu pa v Laplatsko nižavje (reki Paragvaj in Parana). (severni del Gran Chaco, južni del Pampe)
dejavniki podnebja
geografska širina, gorska veriga Andov, vetrovi in morski tokovi.
brazilski tok
topli tok
ob braziliji gor
perujski tok
(Humboldtov tok)
hladni tok
ob peruju gor
najbolj namočena območja
Amazonsko nižavje (stalno obmocje nizkega ekvatorialnega tlaka)
Obale Brazilije (JV pasati iz atlantikaa trcijo v brazilsko visavje)
Južna obala Čila (stalni zahodni vetrovi ob 50. vzporedniju trcijo ob Ande)
najmanj padavin
puščavski obalni pas v Čilu in Peruju (perujski tok puščava Atakama - najbolj sušna puščava na svetu, fenomen, da se puščava pobarva roza, cveti).
toplotni pasovi
S. polovica v tropskem, proti jugu prehaja v subtropskega, močno zoženi del celine pa je že v zmerno toplem pasu.
ekvatorialno podnebje
tropski deževni gozd: Amazonsko nižavje in okolica
(Iquitos)
savansko podnebje
savansko rastlinstvo; Orinoško nižavje, Brazilsko višavje (vlažni subtropski gozd-kjer se tropski deževni gozd ob obali nadaljuje na bolj namočeno območje) (Ciuaba)
andi
so ločnica –> drugačna razporeditev podnebnih tipov
Sredozemsko podnebje
mediteransko rastlinstvo: srednji Čile (Santiago)
Tropsko/subtropsko suho podnebje
puščava in polpuščava: obalni pas Peruja in severnega Čila
(LIma)
Oceansko podnebje
bujni gozdovi: južni Čile (Cabo Raper)
Azul
visokotravnate stepe (Pampe), nizkotravnata stepa (vzhodna Patagonija in polpuščava Patagonija)
gorsko podnebje
gorsko rastlinstvo: Andi
TROPSKI RASTLINSKI IN KMETIJSKI VIŠINSKI PASOVI V ANDSKIH DRŽAVAH
Tierra caliente ali vroča dežela
Tierra templada ali zmerna dežela
Tierra fria ali hladna dežela
Tierra helada ali mrzla dežela
Tierra nevada ali » s snegom prekrita zemlja«
Tierra caliente ali vroča dežela
vroče in vlažno
0-900 mnv
Tierra templada ali zmerna dežela
900-1800 mnv
gojijo koruzo, pšenico, kakavovec
Tierra fria ali hladna dežela
1800-3600 mnv
gosta poselitev, največja mesta v Andih
koruza, pšenica, krompir, sadje, ovčjereja, govedoreja, mešani gozdovi
Tierra helada ali mrzla dežela
3600-4500 mnv
redko poseljeni, ostre podnebne razmere, ekstenzivna živinoreja, travniki in grmičevje
Tierra nevada ali » s snegom prekrita zemlja«
od 4500 mnv
regionalizacija južne amerike (4)
Karibska Južna Amerika
Andsko-indijanska Južna Amerika
Južna Amerika srednjih geo. širin
Brazilija
karibska južna amerika (KJA) države
Kolumbija (Bogota)
Venezuela (Caracas)
3 Gvajane: - Gvajana (Georgetown)
- Surinam (Paramariko) –> prebivalci Marron (črnci ki so pobegnili suženjstvu)
- Francoska Gvajana (Cayenne) –> najmanj razvita od vseh gvajan, zapor Francozov
prebivalstvo KJA
Kolumbija in Venezuela – mestici.
Gvajane – potomci priseljencev iz J Azije in črnski sužnji
venezuela KJA
Venezuela – črpanje nafte (Maracaibski zaliv), od vseh držav ima največ zaklog nafte
kolumbija in panama KJA
včasih sta bili ena država –> Panamski prekop. najprej so ga delali francozi, vendar neuspešno, ZDA zgradi prekop na sistem zapornic. pod vplivom ZDA se Panama osamosvoji (pred okoli 100 leti)
ANDSKO – INDIJANSKA JUŽNA AMERIKA
(AIJA) države
Ekvador
Peru
Bolivija
Paragvaj (nižje površje, vendar isti delež staroselskega prebivalstva)
prebivalstvo AIJA
Polovica preb. je Indijancev.
Veliko peonov (kmetijski delavci brez zemlje)
Najrevnejši del celine.
pokrajinske enote AIJA
costa (1)
sierra (2)
selvas (3) oz. oriente
costa (1)
gosto poseljeno območje, gospodarsko razvito območje, obalni pas
sierra (2)
gorski pas, staroselsko prebivalstvo, gorski svet Andov, na območju Bolivije se Andi razcepijo na dve verige, vmes je planota Altiplano (največja gostota prebivalstva)
selvas (3) oz. oriente
gozdnata območja, redkejša poselitev, območje Amazonskega nižavja, veliko rud (nafta, zemeljski plin), območje postaja bolj zanimivo, zato se ljudje začnejo preseljevati, gospodarski pomen raste
JUŽNA AMERIKA SREDNJIH GEOGRAFSKIH ŠIRIN (JASGŠ)
države
Argentina
Urugvaj
Čile – mestici
prebivalstvo (JASGŠ)
prebivalci evropskega porekla
Argentina precej urejena.
Čile se je usmeril v trgovanje z azijskimi državami pacifiškega loka.
pampe JASGŠ
kmetijsko najpomembnejše območje (izvoz mesa, pšenice, koruze, soje.
brazilija
Del Gvajanskega višavja skrajni sever
Amazonsko nižavje ⅔ površja, sever
Brazilsko višavje skoraj celoten južni del
govorijo portugalsko
kako je brazilija razdeljena
Brazilija razdeljena na 26 držav, ki jih razdelimo v pet regij: severovzhod, sever, srednji zahod, jugovzhod, jug.
socialni status brazilije
Družba je socialno razslojena (problem kriminala in nasilja).
gospodarstvo brazilije
BRA – gospodarska velesila (pomembna izvoznica hrane – kava, pomaranče, govedoreja, soja).
Veliko energetskih virov, rud nova nahajališča v Amazoniji (železova ruda).
Industrija je v trikotniku mest: Rio de Janeiro – São Paolo – Belo Horizonte.
Jug Južne amerike
nizka planota Vzhodna Patagonija
Severni del Brazilije
najvecja in najhitreje se razvijujoca regija
deforestacija (deforestacijski lok - od severa proti savanam)
severovzhod brazilije
obmocje stare kolonialne naselitve
prenaseljen in najrevnejsi del
problematicna zemljiska razdelitev
jugovzhod brazilije
najmocnejsa in najbolj dinamicna regija
najvecja mesta
magnet za priseljence
zlato in druge rude
kava, soja, sladkor in druge
najsodobnejsi obrati za proizvodnjo pomarancnega koncentrata
jug brazilije
obmocje evropskih priseljencev
hladnejse podnebje
najpremoznejsi del brazilije
kmetijstvo
srednji zahod brazilije
savane
prestolnica Brasilia
kmetijsko najbolj perspektivno obmocje na svetu
