Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Citologija in histologija > Izpit > Flashcards

Izpit Flashcards

1
Q

Kaj so tkiva?

A
  • Sestavljajo celice s podobno zgradbo, funkcijo, istega izvora.
  • Med celicami tkiv je medceličnina.
  • Tkiva z veliko medceličnine so mezenhimi, z malo medceličnine parenhimi.
  • Tkiva se razvijejo v embrionalnem razvoju v procesu histogeneze.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako delimo tkiva?

A
  • Delitev tkiv temelji na morfološki in funkcionalnih posebnostih.
  • EPITELIJI: celice so tesno ena ob drugi, povezane s številnimi medceličnimi stiki; medceličnine je malo (bazalna lamina);
  • VEZIVA: med celicami je bogata medceličnina;
  • MIŠIČNO TKIVO: krčljivost;
  • ŽIVČNO TKIVO: prevodnost.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj so epitelijska tkiva?

A
  • So na zunanji ali notranji površini telesa kot krovni epiteliji
  • tvorijo parenhim žlez kot žlezni epiteliji
  • sprejemajo dražljaje kot čutilni epiteliji.
  • Tesno prilegajoče celice, malo medceličnine
  • Pod bazalno lamino je dobro prekrvavljeno vezivo
  • Epitelij se prehranjuje z difuzijo hranilnih snovi iz veziva
  • Večina tkiva je bogato oživčena
  • Epiteliji se nenehno obnavljajo:
    -Celice krovnih epitelijev so izpostavljene nenehnim
    poškodbam, imajo veliko sposobnost obnavljanja (živahna mitotska aktivnost).
    -Epiteliji kože, mehurja in črevesa se luščijo (deskvamacija) in
    se obnovijo v 2 do 5 dneh.
    -Obnova žleznih celic in epitelija dihalnih poti poteka 5 do 6
    tednov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj so naloge epitelijskih tkiv?

A
  • absorbcija (npr. tanko črevo);
  • sekrecija (žleze);
  • ekskrecija (ledvične cevke);
  • zaščita (koža);
  • sprejemanje dražljajev (čutila).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Diferenciacija plazmaleme epitelijskih celic.

A
  1. Apikalno:
  • glikokaliks,
  • mikrovili,
  • stereocilije,
  • kinocilije ali migetalke.
  1. Lateralno:
  • tesni stiki,
  • dezmosomi,
  • presledkovni stiki.
  1. Bazalno:
  • hemidezmosomi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Oporine.

A

Hrustančno tkivo:
* pri vretenčarjih, glavonožcih;
* hondroblasti, hondrociti, medceličnina;

Delitev:
- hialini (beli) hrustanec;
- elastični (rumeni) hrustanec;
- vlaknasti hrustanec.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Hialini hrustanec.

A
  • Iz homogenega matriksa, vsebuje kolagenska vlakna;
  • embrionalni skelet vretenčarjev, sapnik, bronhiji, sklepi, nosne školjke;
  • celice so v lakunah (kapsulah);
  • v hondronu do 8 celic.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Elastični hrustanec.

A
  • Iz medceličnine, ki vsebuje kolagenska in elastična
    vlakna;
  • uhelj, epiglotis sapnika, grlo, Evstahijeva cev;
  • celice so v lakunah (kapsulah);
  • v hondronu do 3 celice.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Vlaknast hrustanec.

A
  • Iz medceličnine, ki vsebuje goste snope kolagenskih vlaken, med katerimi so redke hrustančne celice, urejene v stolpce;
  • v medvretenčnih ploščicah.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kostno tkivo.

A
  • Čvrsto, neelastično tkivo, z zaščitno, oporno in regulacijsko vlogo;
  • osnovna sestavina skeleta vretenčarjev;
  • nastaja lahko direktno iz mezenhima (dermalna osifikacija) ali z nadomeščanjem hrustanca (substitucijska osifikacija);
  • iz osteoblastov nastajajo osteociti, ki izločajo organske sestavine medceličnine;
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Opiši osteoblaste in osteocite.

A
  • osteociti so zvezdaste oblike, ležijo v lakuni;
  • medceličnina je iz organske snovi (osteoid), ki je močno mineralizirana (kalcijev hidroksiapatit) in vsebuje številna kolagenska vlakna;
  • mlade kostne celice, osteoblasti, izločajo medceličnino, kolagen, kalcijev fosfat; so večje od
    zrelih kostnih celic;
  • osteoblasti vsebujejo veliko ER, mitohondrijev, lizosomov ;
  • osteoklasti so velike, večjedrne celice, ki razgrajujejo kost; celice vsebujejo številne lizosome, membrana je na mestu resorbcije izoblikovana v mikrovile;
  • osteoprogenitor celice so celice, ki se po potrebi diferencirajo v osteoblaste; navadno so zgoščene v predelih pod pokostnico (periost), značilne so intenzivne delitve.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kost.

A
  • Histološka zgradba kosti je raznolika, odvisna od tipa in razvojne stopnje kosti;
  • zrela kost: gobasta (os spongiosa) ali kompaktna kost (os compacta);
  • zgrajena lamelarno, lamele iz kolagenskih vlaken, med katerimi so lakune s kostnimi celicami;
  • kompaktna kost: urejena v osteone;
  • osteoklasti se diferencirajo v osteoblaste, ki odlagajo celični matriks na stenah kanala, tako postopoma nastajajo osteoni;
  • odrasla kompaktna kost je iz osteonov različnih starosti, mlajši so manj mineralizirani;
  • Resorpcija in nalaganje kosti sta uravnotežena, s starostjo prevladuje resorpcija, kar povzroča osteoporzo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kompaktna kost.

A

Nezrela, mlada kost: nastaja zelo hitro, nima lamelarne zgradbe, vsebuje več celic, ki so razporejene naključno, vsebuje več medceličnine, je bolj enotno mineralizirana (snopasta kost).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kako delimo prebavila?

A
  • Histološko razdelimo prebavila v PREBAVNO CEV in PREBAVNE
    ŽLEZE;
  • Razlike med odseki prebavne cevi: v zgradbi sluznice, ki skupaj s
    podsluznico in mišično plastjo omogoča prebavo in absorbcijo
    hrane; sodelujejo tudi žleze slinavke, jetra, trebušna slinavka.
  • Hrana se razgradi v enostavne molekule, ki se lahko vsrkajo v krvni in mezgovni obtok ter odpadne snovi, ki jih telo izloči;
  • Prebava zajema mehansko, kemično razgradnjo hrane, absorpcijo hranilnih snovi in izločanje fecesa.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Prebavna cev: Tunica mucosa.

A

Lamina epithelialis mucosae, epitel; funkcionalne razlike med posameznimi odseki prebavne cevi:

  • požiralnik: večskladni ploščati epitel;
  • želodec, tanko in debelo črevo do analnega kanala: enoskladenvisokoprizmatski epitel;
  • analni kanal: enoskladni visokoprizmatski črevesni epitel prehaja v večskladni ploščati epitel kože.

Lamina propria mucosae, rahlo vezivno tkivo s s številnimi retikularnimi vlakni: prisotni številni limfociti (v območju želodca in črevesa poznano tudi kot „limforetikularno „ vezivno tkivo.

Lamina muscularis mucosae: mišična plast;

Naloge epitelija:

  • ZAŠČITNA: večskladni ploščati epitelij ustne votline, žrela, požiralnika in analnega kanala;
  • SEKRETORNA: enoskladni visokoprizmatski epitelij želodca in čašice v tankem ter debelem črevesu;
  • ABSORPCIJSKA: enoskladni visokoprizmatski epitelij v tankem črevesu.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Prebavna cev: Tela submucosa.

A

Tela submucosa, podsluznica: rahlo vezivno tkivo, prisotne tudi maščobne celice; večje krvne in limfne žile, vegetativni živčni pleksus (Plexus submucosus, Meißnerjev živčni pleksus ali pletež), mestoma žleze in limfni folikli.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Prebavna cev: Tunica muscularis.

A

Z izjemo zgornje tretjine požiralnika in deloma srednje tretjine požiralnika, je mišičje prebavne cevi iz gladkih mišičnih celic.

Notranja plast krožne muskulature (Stratum circulare) in zunanja plast longitudinalnega mišičja (Stratum longitudinale); v vezivnem tkivu med obema slojema mišičja je vegetativni živčni pleksus (Plexus myentericus ali Auerbachov živčni pleksus).

Ponekod je krožno mišičje odebeljeno v mišice zapiralke (sfinktre);

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Prebavna cev: Tunica serosa, Tela subseroza in Tunica adventitia.

A

Sledijo Tunica serosa (Peritoneum viscerale), Tela subseroza ali Tunica adventitia (zunanja vezivna plast): organe povezuje z okoliškim tkivom adventicija iz rahlega veziva; organe v trebušni votlini pokriva potrebušnica kot seroza.

Tunica serosa: enoskladen ploščati epitelij (mezotelij) in tanek sloj vezivnega tkiva Lamina propria serpsae.

Tela subseroza: povezuje serozno plast z mišičnim tkivom; rahlo vezivno tkivo, posamične maščobne celice.

Tunica adventitia: kjer T. serose in T. subserose ni (območje grla, prsni del požiralnika, deli tankega črevesa in končnega dela debelega črevesa): rahlo vezivno tkivo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kako delimo živčevje?

A

ANATOMSKO delimo živčevje v:

  • centralno: hrbtenjača, možgani;
  • Periferno (obkrajno): 12 parov možganskih živcev, 31 parov
    hrbtenjačnih živcev.

Živčno tkivo: iz specializiranih živčnih celic (nevronov), ki sprejemajo signale, jih prevajajo in posredujejo drugim celicam ali tkivom; glia celic, medceličnine.

Večina teles nevronov se nahaja v osrednjem živčevju.

Živčna vlakna, ki zapuščajo centralno živčevje in segajo v vse dele telesa, sestavljajo periferno živčevje.

Centralnega živčevja ni mogoče ostro razmejiti od perifernega.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Živčna celica.

A
  • Živčne celice (nevroni) in celice opornega tkiva živčevja (nevroglija) predstavljajo živčno tkivo.
  • Nevroni se odzivajo na spremembe oz. dražljaje iz okolja s spreminjanjem membranskega potenciala (MP).
  • MP je lahko omejen na predel, ki je sprejel dražljaj ali se širi po plazmalemi vzdolž nevrona (akcijski potencial) in se
    prenese do drugih nevronov in do mišic ter žlez.

Živčna celica: telo (perikarion, soma) z jedrom in organeli, izrastki (dendriti sprejmejo signale in akson ali nevrit
signale posreduje dalje).

  • Jedro: veliko, z izrazitim jedrcem;
  • Citoplazma (nevroplazma): obsežen Golgijev aparat, zrnati ER (imenovan Nisslova substanca ali nislovina), številni mitohondriji, citoskelet;
  • mitohondriji številni tudi v aksonu (aksonalni transport!);
  • v citoplazmi so pogosto vključki, npr. lipofuscin, melanin;
  • diferencirani nevroni se ne delijo, celični izrastki se lahko obnovijo;
  • živčne celice prevajajo vzburjenje v smeri od dendritov proti aksonu.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Funkcionalna razvrstitev nevronov.

A
  • Aferentni (senzorični, dovodni) nevroni: prevajajo informacije
    iz tkiv in organov v osrednje živčevje (v smeri CŽS);
  • eferentni (motorični, odvodni) nevroni: prenašajo signale iz
    osrednjega živčevja do efektorjev;
  • internevroni (vmesni nevroni): sporočila posredujejo, modificirajo.
22
Q

Razvrstitev nevronov glede na obliko (število živčnih vlaken, ki izhajajo iz perikariona)

A
  • Unipolarni nevroni: en izrastek; v mrežnici očesa;
  • psevdounipolarni nevroni: akson in dendrit sta združena v
    bližini some; celice v spinalnih ganglijih;
  • bipolarni nevroni: en akson, en dendrit; v mrežnici očesa;
  • multipolarni nevroni: en akson, več dendritov; v možganih;
  • piramidne celice: telesa so piramidaste oblike, v možganih.
23
Q

Oporno tkivo živčevja - nevrologija.

A

Nevroglija je oporno tkivo živčevja, ki skrbi za:

  • prenos snovi,
  • mehansko in funkcionalno oporo nevronom,
  • izdelavo mielinskih ovojnic in
  • nadomeščanje poškodovanih delov živčnega sistema.
24
Q

Kaj sestavlja nevralnega živčnega sistema?

A
  1. ASTROCITI: celice ob krvnih žilah, ki skupaj z njimi tvorijo krvno-možgansko pregrado, ki varuje možgane;
  2. OLIGODENDROGLIJSKE CELICE: izdelujejo mielinske ovojnice v CŽS;
  3. MIKROGLIJSKE CELICE: so fagociti;
  4. EPENDIMSKE CELICE: kot enoskladni izoprizmatski epitelij obdajajo možganske prekate in centralni kanal hrbtenjače ter pokrivajo resice horoidnega pleteža, ki izloča cerebrospinalno tekočino.
25
Q

Astrociti.

A
  • Astrociti so najbolj številne od vseh glia celic v centralnem živčnem sistemu, z zvezdasto obliko in izrastki.
  • Sodelujejo pri regulaciji
    neurotransmiterjev, vzdrževanju
    homeostaze, angiogenezi in varovanju nevronov.
26
Q

Oligodendrogolijske celice.

A
  • nahajajo se v osrednjem živčnem sistemu nevretenčarjev in
    vretenčarjev
  • proizvajajo mielin- izolacijsko ovojnico na aksonih živčnih
    vlaken
  • podporne funkcije za živčne celice, podobne vezivnemu tkivu
27
Q

Ependimske celice.

A
  • Ependimske celice obdajajo hrbtenjačo in možganske ventrikle, sodelujejo pri kroženju cerebrospinalne tekočine.
  • Imajo pomembno vlogo pri obnavljanju in regeneraciji možganov, zlasti pri poškodbah.
28
Q

Mikroglija.

A
  • So najmanjše med celicami nevroglije, z ovalnimi jedri in tankimi izrastki iz celičnih teles.
  • Delujejo kot makrofagi in fagocitirajo celične ostanke ter mrtve nevrone v centralnem živčnem sistemu.
  • Visoko adaptabilne, lahko spremenijo obliko in funkcijo glede na potrebe možganov.
29
Q

Kaj sestavlja nevrologijo perifernega živčnega sistema.

A
  1. SCHWANNOVE ali NEVROLEMSKE CELICE: tvorijo mielinsko ovojnico v perifernem živčevju;
  2. PLAŠČNE CELICE ali TROFOCITI (SATELITSKE CELICE): obdajajo ganglijske celice, vzdržujejo ustrezno kemijsko sestavo okolja.
30
Q

Schwannova celica.

A

ZGRADBA:
- 1 jedro
- citoplazma z organeli
- mielinski plašč (izolacija okoli živčnih vlaken, izboljšuje hitrost prenosa impulzov)
FUNKCIJA:
- mielinizacija: tvorba mielinskega plašča za izolacijo živčnih vlaken
- Ranvierjevi zažemki: pomoč pri hitrem prenosu živčnih impulzov

31
Q

Satelitske celice.

A
  • v perifernem živčevju in tvorijo “nevronsko- glialne enote” z nevroni.
  • Imajo podobne funkcije kot astrociti, vključno s nadzorom homeostaze in zaščito nevronov.
32
Q

Nadledvična žleza.

A

Vezivna ovojnica (kapsula), iz nje izhajajo stebrički vezivnega tkiva proti
osrednjemu delu žleze.

SKORJA (CORTEX): žlezne celice, med njimi kapilare s širokim lumnom (sinusoide); Po organizaciji in izgledu celic ločimo tri cone v smeri proti sredici; med conami ni jasnih razmejitev, prehodov.

  • Klobčičasta plast ZONA GLOMERULOSA: žlezne celice so relativno majhne, acidofilne, brez lipidnih kapelj ali pa so lipidne kaplje redke.
  • Snopičasta plast ZONA FASCICULATA: najširša od vseh con, celice razporejene v stebričke, med njimi sinusoidne kapilare (potekajo v smeri proti centru);
  • Relativno velike celice vsebujejo številne lipidne kaplje – steroidne
    hormone (v tkivnem preparatu so lipidi odstranjeni z organskimi topili,
    zato se celice imenujejo spongiociti).
  • Mrežasta plast ZONA RETICULARIS: notranji sloj žleznih celic na meji s
    sredico ; stebrički žleznih celic so v tem predelu ožji in „mrežasto“
    povezani med sabo; celice so majhne, acidofilne, pogosto vsebujejo
    lipofuscin.

Celice vseh treh con sintetizirajo steroidne hormone;
* ZONA GLOMERULOSA: pretežno mineralokortikoide (aldosteron);
* ZONA FASCICULATA: glukokortikoide (kortizol, kortikosteron);
* ZONA RETICULARIS: gonadokortikoidi so spolni hormoni; moški spolni hormoni androgeni in ženski spolni hormon estrogen. Njihovo izločanje uravnava ACTH iz adenohipofize.

SREDICA (MEDULLA):
* KROMAFINE CELICE sintetizirajo ADRENALIN in NORADRENALIN; številne sinusoidne kapilare, živčne celice.

33
Q

Trebušna slinavka.

A
  • Endokrini del: 1% celotne žleze, Langerhansovi otočki;
  • ALFA CELICE: izločajo GLUKAGON, ko upade konc. glukoze v krvi; sledi
    razgradnja glikogena v jetrih; učinkuje tudi na lipolizo.
  • BETA CELICE: izločajo INZULIN, ko se poviša konc. glukoze v krvi, pospešuje
    pretvorbo glukoze v glikogen.
  • DELTA CELICE: izločajo somatostatin (znižuje izločanje glukagona in
    inzulina). Izločajo tudi gastrin (vpliva na tvorbo HCl v želodcu).

Trebušna slinavka:
- alfa celice (glukagon),
- beta celice (inzulin),
- delta celice (somatostatin).

34
Q

Srce.

A
  • Srce se nahaja v prsnem košu za prsnico med levimi in desnimi pljuči.
  • Ena tretjina srca leži desno, dve tretjini pa levo od središčnice.
  • Srce deluje kot črpalka, omogoča ter daje energijo za stalno kroženje krvi.
35
Q

Histološka zgradba srca.

A

Stena srca:
* notranja plast ali endokardij,
* srednja plast ali miokardij,
* zunanja plast ali epikardij.

Vlaknati srednji del srca ali fibrozni skelet služi kot nasadišče srčnih mišičnih celic (kardiomiocitov) in
zaklopk

36
Q

Eritrociti.

A
  • v citoplazmi encimi glikolize (tvorba ATP); 33% citoplazme hemoglobin;
  • eritropoeza poteka v rdečem kostnem mozgu (pri odraslem v ploščatih kosteh glave, kosteh medenice, rebrih, grodnici);
  • za nastajanje eritrocitov je nujno potrebno železo;
  • pri pomanjkanju železa nastanejo eritrociti z malo hemoglobina, ki so majhni (mikrociti);
  • pri pomanjkanju vitamina B12 in folne kisline nastajajo veliki eritrociti (makrociti);
  • nastajanje eritrocitov vzpodbudi eritropoetin, ki ga izloča ledvično tkivo v razmerah hipoksije;
  • življenjska doba eritrocitov: med 80 in 120 dni (makrofagi fagocitirajo iztrošene eritrocite v vranici, delno v jetrih, kostnem mozgu).
37
Q

Levkociti.

A
  • celice z jedrom, citoplazmo, specifična/ nespecifična zrnca;
  • granulociti: specifična in nespecifična zrnca (nevtrofilni, eozinofilni, bazofilni);
  • agranulociti: nespecifična zrnca (limfociti, monociti)
38
Q

Nevtrofilni granulociti.

A
  • 60 do 70% celotne populacije levkocitov;
  • kratka življ. doba, v krvi 8-12 ur, v tkivih do 8 dni;
  • jedro segmentirano; 2 do 5 segmentov;
  • citoplazma vsebuje organele, glikogen in 3 tipe zrnc;
  • Primarna ali azurofilna zrnca so lizosomi s hidrolitičnimi encimi.
  • Sekundarna ali specifična zrnca vsebujejo encime in dejavnike z
    baktericidnim delovanjem.
  • Terciarna zrnca vsebujejo encime in glikoproteine.
  • Glavne naloge:
  • FAGOCITOZA bakterij in odmrlih celic;
  • s tvorbo, sproščanjem levkotrienov in prostaglandinov pomagajo pri razvoju
    vnetnega procesa;
  • izločajo pirogen, ki preko prostaglandinov v termoregulacijskem centru v hipotalamusu sproži povišano telesno temperaturo.
39
Q

Eozinofilni granulociti.

A
  • jih je manj kot 4% celotne populacije levkocitov;
  • v krvi so 3-8 ur, potem v koži, pljučih, prebavilih; življ. doba 8-12 dni;
  • jedro ima 2 režnja; v citoplazmi so specifična eozinofilna zrnca (različni
    encimi) in nespecifična azurofilna zrnca (lizosomi s hidrolitičnimi encimi)
  • Glavne naloge:
  • sodelujejo pri razgradnji parazitov in pri hidrolizi kompleksa antigenprotitelo;
  • vsebujejo beljakovino plazminogen, ki sodeluje pri raztapljanju krvnih strdkov;
  • povečano št. v krvi je eozinofilija, povezana z nekaterimi alergičnimi
    reakcijami (reakcija na zdravila, astma) in z okužbami s paraziti;
40
Q

Bazofilni granulociti.

A
  • manj kot 1% celotne populacije levkocitov;
  • življ. doba 12-15 dni;
  • jedro v obliki črke S ali segmentirano z 2 segmentoma, prekrito s specifičnimi zrni;
  • v citoplazmi so nespecifična azurofilna zrna (lizosomi) in specifična zrna, ki vsebujejo heparin, histamin, peroksidazo, levkotriene);
  • malo celičnih organelov, plazmalema vsebuje receptorje za IgE.
41
Q

Monociti.

A
  • so največje celice v krvi;
  • 3-8% celotne populacije levkocitov;
  • v krvi so do 10 ur, nato prehajajo v vezivo, kjer se preoblikujejo v
    makrofage;
  • ledvičasto oblikovano jedro, citoplazma z azurofilnimi zrni (lizosomi);
  • monociti so predstopnje celic mononuklearnega fagocitnega sistema, h
    kateremu pripadajo histiociti, Kupfferjeve celice jeter, alveolarni makrofagi
    pljuč;
  • makrofagi so fagociti in fagocitirajo ter razgrajujejo odmrle celice (eritrocite)
    in telesu tuje snovi (bakterije);
  • tvorijo citokine, ki sprožijo vnetni odgovor, kot tudi proliferacijo ter
    dozorevanje drugih celic.
42
Q

Limfociti.

A
  • 20-25% od skupnega števila vseh levkocitov;
  • naloge so povezane z imunskimi reakcijami v obrambi pred
    mikroorganizmi, telesu tujimi snovmi, tumorskimi celicami;
  • jedro okroglo, lahko rahlo zažeto; v citoplazmi lizosomi (azurofilna
    zrnca), prosti ribosomi;
  • življ. doba od nekaj dni pri limfocitih B do nekaj let pri limfocitih T.
43
Q

Trombociti.

A
  • življ. doba manj kot 14 dni;
  • periferni pas celice je hialomera (prevladujejo mikrotubuli, aktinski
    filamenti);
  • osrednji del celice je granulomera (zrnca):
  • alfa zrnca, ki vsebujejo fibrinogen in različne koagulacijske
    dejavnike;
  • delta (serotonin, histamin);
  • lambda zrnca (hidrolitični encimi).
  • Glavna naloga:
  • sodelujejo pri zaustavljanju krvavitve po poškodbi krvne žile.
44
Q

Gladko mišično tkivo.

A
  • Sestavljajo ga gladke mišične celice, organizirane v različnih smereh; v organih, ki ne delujejo pod vplivom volje.
  • Glavna naloga gladkomišičnih celic je prenos tekočin in drugih snovi skozi telesne organe, izločanje snovi in uravnavanje delovanja notranjih organov.
  • Kje? V krvnih žilah, stenah votlih in cevastih organov.
  • Za gladke mišične celice sta značilna daljši čas krčenja in relaksacije kot za skeletnomišične celice, kar jim omogoča dolgotrajno in ritmično delovanje.
45
Q

Skeletno mišično tkivo.

A

Predstavlja 40 % telesne teže.

Večina skeletnih mišic je pripeta na skelet, s krčenjem omogočajo njegovo premikanje.

Osnovna naloga skeletne mišičnine je krčenje ali kontrakcija, s katero mišice ustvarjajo silo, ki omogoča organizmu:
- gibanje,
- vzdrževanje telesne drže,
- stabilizacijo sklepov in
- tvorbo telesne toplote.

Skeletna mišičnina:
- je odgovorna za vse oblike gibanja, ki organizmu omogočajo hiter in
učinkovit odgovor na spremembe v okolici, sporočanje in obvladovanje
okolice;
- vzdržuje tudi telesno držo ne glede na položaj telesa (npr. vzravnan,
sedeč) in ne glede na težnost;
- med seboj povezuje kosti, pri čemer stabilizira sklepe;
- pri krčenju mišic nastaja kot stranski produkt toplota, pomembna
za vzdrževanje telesne temperature.

Kje? Skeletne mišice, deli prebavne cevi (do srednje tretjine požiralnika), zunanji deli zadnjika, sečnice, zunanje očesne
mišice.

Iz skeletnih mišičnih vlaken (dolžina do 30 cm, premer 10 do 100 µm).

Sarkolema (obdana z bazalno lamino, retikulinska vlakna!), sarkoplazma (mitohondriji, obilen sarkoplazemski retikulum, kapljice maščobe, glikogen, vzdolžno urejene miofibrile iz
miofilamentov); večjedrne celice.

46
Q

Kaj je medceličnina?

A

Osnovna snov: prosojna, homogena raztopina, ki vsebuje veliko vode in
zapolnjuje prostore med celicami.

Makromolekule.

Vlakna: kolagenska, elastična in retikulinska.

47
Q

Melanociti, Langerhansove in Merklove celice.

A

Melanociti: v temeljni plasti pokožnice: tvorijo pigment melanin, ki
preprečuje vstop UV žarkov v globlje plasti kože;
Melanocit, močno razvejana celica; z membrano obdana zrnca melanina so
melanosomi.

Langerhansove celice: v trnasti plasti; močno razvejana celica, na površini so receptorji za imunoglobuline;
L. c. ujamejo antigene in jih posredujejo celicam pomagalkam in aktiviranim limfocitom T, zato so antigen predstavitvene celice in imajo pomembno vlogo pri imunskem odzivu v koži.

Merklove celice: v debeli koži dlani, stopal, ustnici, ustni votlini in zunanji
lasni ovojnici; bazalno so celice v stiku z živčnimi končiči, funkcija mehanoreceptorjev;

48
Q

Možganski privesek ali hipofiza.

A
  • Najpomembnejši nevroendokrini organ, na bazi možganov; povezan s hipotalamusom preko lijaka (infundibulum);
  • predstopnje nevrohormonov, ki nastajajo v hipotalamusu, potujejo v hipofizo in se tam hranijo, dokler se ne izločijo v kri;
  • Dva strukturno in funkcionalno različna dela oz. režnja:
  • Sprednji žlezni reženj, ADENOHIPOFIZA: Lobus anterior, Pars tuberalis, Pars intermedia;
  • Zadajšnji živčni reženj, NEVROHIPOFIZA.
49
Q

Hormoni adenohipofize.

A
  • Ciljni organi so podrejene endokrine žleze.
  • RASTNI HORMON (somatotropin) vpliva na povečanje tkivne mase, vzpodbuja delitev celic.
  • PROLAKTIN spodbuja razvoj mlečne žleze med nosečnostjo in tvorbo mleka.
  • TIROTROPNI HORMON (TSH) spodbuja tvorbo, izločanje ščitničnih hormonov tiroksina in trijodtironina.
  • ADRENOKORTIKOTROPNI HORMON (ACTH, kortikotropin) spodbuja izločanje steroidnih hormonov iz skorje nadledvičnih žlez.
  • LUTEINIZIRAJOČI HORMON (LH) se imenuje po rumenem telescu, ki je
    občasna endokrina struktura v jajčniku. Spodbuja ovulacijo.
  • FOLIKLE SPODBUJAJOČI HORMON (FSH) spodbuja rast jajčnih foliklov in foliklove celice, da izločajo estrogen.
  • MELANOCITE STIMULIRAJOČI HORMON (MSH) spodbuja sintezo pigmenta melanina.
50
Q

Nevrohipofiza.

A
  • Zadnji reženj hipofize (Lobus posterior) in Infundibulum (preko njega je
    povezana s hipotalamusom);
  • PITUICITI (specializirane glia celice) in nemielinizirana živčna vlakna,
    katerih telesa (mesto sinteze hormonov!) so v hipotalamusu;
  • V nevrohipofizi ne nastajajo „njej lastni“ hormoni;
  • Tu se sproščajo hormoni hipotalamusa:
  • OKSITOCIN – spodbuja krčenje gladkih mišičnih celic maternice med
    porodom, izločanje mleka po porodu;
  • ANTIDIURETSKI HORMON – vzdržuje ravnovesje tekočin v telesu; poveča
    prepustnost ledvičnih cevk za reabsorpcijo vode v kri. Vpliva na povišanje krvnega tlaka s krčenjem arteriol (vazopresin).

Citologija in histologija (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions