Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Laboratorijske histopatološke metode > HISTOLOŠKE METODE > Flashcards

HISTOLOŠKE METODE Flashcards

1
Q

Katere vrste preiskav se izvajajo na tkivih?

A

HISTOPATOLOŠKE PREISKAVE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Katere vrste preiskav se izvajajo na celicah?

A

CITOLOŠKE PREISKAVE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je avtopsija?

A

= MEDICINSKI POSTOPEK KATEREGA NAMEN JE UGOTOVITI NAČIN IN VZROK SMRTI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Ksj je biopsija?

A

= ODVZEM VEČJEGA ALI MANJŠEGA VZORCA IZ TELESA (ŽIVEGA ORGANIZMA)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Naštej načine odvzema celic

A

Bris, aspiracijska biopsija s tanko iglo, tekočinski vzorci (urin, izpirek, sputum, kri, likvor

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Naštej biopsije

A
  • incizijska biopsija
  • punch biopsija
  • shaving
  • odščip
  • vrtalna biopsija
  • ekscizija
  • abrazija
  • amputacija
  • resekcija
    …
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Naštej osnovne postopke pri izdelavi trajnega histološkega preparata

A
  1. SPREJEM VZORCEV
  2. Makroskopski pregled/narezovanje
  3. Tkivno procesiranje
  4. Izdelava parafinskega bloka
  5. Izdelava histoloških rezin (mikrotomija)
  6. Barvanje histoloških rezin
  7. MAKROSKOPSKI PREGLED
  8. Arhiviranje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kateri so obvezni podatki na napotnici?

A
  • glava IP
  • osebni podatki pacienta
  • naslov in žig naročnika/napotni zdravnik
  • klinična diagnoza
  • odvzeti vzorci
  • vsebnik z vzorci - označeni kot na napotnici
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Dve vrsti tkivnih vzorcev

A

NATIVNI (intraoperativna preiskava, resektati) ali V FIKSATIVU

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je fiksacija

A

Fiksacija je prva faza v postopku izdelave trajnega histološkega preparata

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj so glavni cilji fiksacije (5)

A
  • preprečimo avtolizo
  • preprečimo putrefakcijo (gnilobni razpad)
  • ohranimo morfoloko strukturo
  • preprečimo difuzijo topnih tkivnih komponent
  • ohranimo kemične sestave tkiva
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Naštej fizikalne načine fiksacije

A
  • ZMRZOVANJE (1. Zamrzovanje v kriostatu, 2. Zamrzovanje s pomočjo tekočega dušika)
  • SUŠENJE
  • FIKSACIJA Z MIKROVALOVI
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Naštej kemične načine fiksacije

A

FIZIKALEN IN KEMIČEN PROCES
FIKSATIV (enostaven/sestavljen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Opiši tehniko zamrzlih rezin

A
  1. Rezanje v kriostatu (nativno tkivo - intraoperativna diagnostika; prikaz tkivnih sestavin: tekoči dušik, izopentan)
  2. Barvanje, histokemijska metoda ali imunohistokemijska metoda
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Naštej fiksative glede na kemijsko sestavo

A
  • aldehidi (formaledihd, gluteraldehid)
  • alkoholi (metannol, etanol)
  • organske kisline (ocetna, pikrinska kislina)
  • anorganske soli (živosrebrov II klorid …)
  • oksidanti (kalijev bikromat, ozmijev tetraoksid_EM)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Od česa je odvisna izbira fiksativa

A

Od vrste tkiva in sestavine, ki jo želimo prikazati

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kateri je najpogostejši fiksativ

A

4% puferna raztopina formaldehida

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Opiši setsavljen fiksativ BOUIN

A

Pikrinska kislina, ocetna kislina in formaldehid v vodni raztopini

(Urologija, gastro)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Opiši sestavljen fiksativ ZAMBONI

A

= modificiran BOUIN (paraformaldehid, NaOH, pufrerirana raztopina fosfata, vodna raztopina pikrinske kisline, demi voda)

pH = 7 (za ohranjanje občutljivih proteinskih struktur npr biopsija kože - IHK preiksave

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Opiši sestavljen fiksativ CARNOY

A

Kloroform, etanol, ocetna kislina (za ogljikove hidrate)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Opiši sestavljen fiksativ HISTOCON

A

= komercialni fiksativ - najbollj podobna fiziološki raztopini (ohranja strukturno vlažnost)
Npr temporalna arterija, biopsija kože, skeletne mišice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Opiši mehanozem delovanja fiksativov

A
  1. Denaturacija proteinov
  2. Premreženje s tkivnimi komponentami: a) reakcija aldehidov s proteini
    b) reakcija oksidantov z nenasičenimi lipidi
    c) tvorba soli s proteini
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Naštej dejavnike fiksacije

A

Velikost tkivnega vzorca
Čas fiksacije
Temperatura
Koncentracija fiksativa
pH fiksativa
Osmotski tlak
Hitrost difuzije fiksativa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kako velikost tkivnega vzorca vpliva na fiksacijo

A
  • prodiranje fiskatica je relativno počasno (1 mm/h)
  • vzorci za rutinsko delo: 5 mm
  • 24 ur
  • večji vzorci - narezati na manjše dele
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Čas fiksacije kot dejavnik fiksacije

A

Na časn fiksacije vplivajo: velikost vzorca, temperatura, pH, osmotski tlak, hitrost difuzije
Podaljševanje fiksacije = artefakti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kako vpliva temperatura na fiksacijo

A
  • sobna T
  • povišana T skrašja čas fiksacije, vendar slabša morfologija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kakšen mora biti pH fiksativa

A

6,8 - 7,4

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Kako vpliva osmotski tlak na fiksacijo

A

HIPERTONIČNE RAZTOPINE = krčenje celic
HIPOTONIČNE RAZTOPINE & IZOTONIČNE RAZTOPINE = nabrekanje celic

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Opiši hitrost difuzije fiksativa kot dejavnik fiksacije

A

Difuzijska hitrost oz koeficient fiksativa:
d = k * sqrrtt (d - debelina tkiva, k - difuzijski koeficient)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Naštej kaj lahko povzroči fiksacijske artefakte (4)

A
  1. Krčenje in nabrekanje celic in medceličnine (osmotski tlak)
  2. Sprememba volumna med nafaljno obdelavo vzorcev (do 25%)
  3. Vpliv pH (dodatek puferskih raztopin)
  4. Difuzija ali premik celičnih sestavin (vsebina citoplazme se premakne na rob celice (glikogen), v tkivu se pojavijo prazni prostori
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Opiši postopek narezovanja bioloških vzorcev

A

TIMSKO DELO: PATOLOG + TEHNIK

  • definiranje področja - kasetke (različna področja = barve kasetk)
  • preverjanje skladnosti med napotnico in vzorcem
  • skeniranje kode na lončku
  • makroskopski oppis vzorc
  • odvzem reprezentativnega dela (definiranje “tissue type”, tiskanje kasetk - identifikacijska številka in koda; zahtevan način količenja, zahtevan način rezanja, dodatne preiskave)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Opiši tkivno procesiranje in prepajanje s parafinom

A

13 TEKOČIN
1. Formalinska fiksacija (formalin 1x)
2. Dehidracija (70% EtOH -> 96% EtOH -> 96% EtOH -> 100% EtOH -> 100% EtOH -> 100% EtOH = postopka, ker drugače lahko poškodujemo vzorec zaradi površinske napetosti)
3. Bistrenje (3x ksilen - bistrenje z organskim topilom)
4. Prepajanje s parafinom (3x parafin)

RUTINSKI POSTOPEK = 17 UR!!

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Naštej smli, ki polimerizirata

A
  • metakrilati
  • eposki smole
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Opiši postopek prepajanja z umetnimi smolami

A
  • fiksacija
  • dehidracija
  • prepajanje s tekočo polimero
  • polimerizacija pri povišani temperaturi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Kaj je dekalcinacija

A

= postopek raztapljanja kalcijsevih soli (kalcijev hidroksiapatit):
- v kosteh
- v druugih kalciniranih tkivih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Kaj je predpogoj za dekalcinacijo

A

Dobra fiksacija s formalinom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Naštej vrste dekalcinacijskih tekočin

A

Močne kisline
Šibke kisline
Kelatorji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Naštej in opiši močne kisline kot vrste dekalcinacijske tekočine (pomanjklivost, uporaba)

A
  1. HCl
  2. HNO3 5-10%

Pomanjkljivost: povzročita maceracijo vzorca in izgubo jedrnih barvil

UPORABA: v primeru nujnih biopsij (niso močno mineralizirani)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Naštej in opiši šibke kisline kot vrste dekalcinacijske tekočine

A
  1. Metanojska kislina v vodi
  2. Trikloroocetna kislina

DELOVANJE: počasnejše od močnih kislin, bolj blaga, redkeje vpliva na barvanje jeder

40
Q

Naštej in opiši klatorje kot vrsto dekalcinacijske tekočine

A
  1. Kelatorji so organske spojine
  2. EDTA: vezava kalcijevih ionov (14% nevtralna raztopina, pH = 7)

DELOVANJE: zelo počasi, ne povzroča poškodb tkiv, ohranjeno delovanje določenih encimov, vezava kalcija je odvisna od pH

41
Q

Kaj vpliva na stopnjo/hitrost dekalcinacije

A
  • koncentracija
  • temperatura
  • mešanje
  • dostop tekočine
42
Q

Kaj je najpomembnejši del dekalcinacije

A

DOLOČANJE KONČNE TOČKE - premalo dekalcinirana tkiva se slabo režejo in slabo barvajo

43
Q

Naštej metode določanja končne točke dekalcinacije

A
  • mehanska ali fizikalna (določanje z iglo)
  • kemična
  • rentgenska
44
Q

Kako poteka izdelava parafinskega bloka?

A

Vzorec se zabeleži v sistem

Skladno z navodili: vzorec se prestavi iz mrežice v ustrezno velik kalup
-> količenje po navodilu patologa
-> vzorec se zalije s parafinom
-> pokrijemo z mrežico (št. Oznaka preparata)
-> hlajenje na hladilni ploščici (alkohol)
-> mrežica s tkivom in oznako se loči iz kalupka -> parafinski blok

45
Q

Naštej vrste mikrotomov

A
  • drsni
  • rotacijski
  • vodni
46
Q

Naštej načine rezanja in za kaj jih uporabljamo

A

3-5 um za svetlobno mikroskopijo (parafinski blok)
2 um poltanke rezine (parafinski blok ali umetne smole)
40-60 nm uktratanke rezine za EM (umetne smole)

47
Q

Opiši postopek rezanja histoloških preparatov (6 korakov)

A
  1. Izdelan parafinski blok ohladimo na hladilni plošči
  2. Blok vpnemo v glavo mikrotoma
  3. Pripravimo gladino
  4. Rezina tkiva -> vodna kopel 50 stopinj
  5. Tkivna rezina objektno steklo
  6. Neobarvan preparat (sušenje v primeru specifičnih barvanj in ali IHK
48
Q

Kaj je barvannje kot histološka tehnika?

A

BARVANJE = postopek, pri katerem neobarvane tkivne rezine spremenimo v obarvane s pomočjo fizikalnih, kemičnih ali fizikalno-kemičnih reakcij med tkivom in barvilom

49
Q

Katere načine barvanja ločimo

A

Ročno in avtomatsko (s pomočjo barvalcev

Glede na vrsto barvanja pa ločimo HE - osnovno barvanje v histologiji in specialna barvanja

50
Q

Kateri dve vrsti barvil ločimo

A

Naravna in sintetična (trivialna imena, barvni indeks barvila)

51
Q

Kako je sestavljeno barvilo

A

Iz kromogena (obarvanega dela) in avksokroma (neobarvanega dela)

52
Q

Kaj je kromogen?

A

Kromogen je obarvan del barvila in ima kromoforno skupino (npr. -C=C-, -C=O, -N=O)

53
Q

Opiši avksokrom

A

Avksokrom je neobarvan del barvila.

BAZIČNI AVKSOKROM (-NH3+): kationska ali bazična barvila (pH barvila), barvajo jedrne kisline. Primer = metilensko barvilo, bazični fuksin, hematoksilin …
Bazofilnost: se obarva s kationskimi barvili
KISLI AVKSOKROM (-SO3-), karboksilna (-COO-) ali fenolna skupina: anionska ali kisla barvila - barvanje proteinov. Primer: eozin, kisli fuksin, kongo, anilinsko modrilo.
Acidofilnost ali eozinofilnost: lastnost tkiva, da se obarvajo z anionskimi barvili (kontrastiranje): citoplazma c.
INDIFERENTNE AVKSOKROMNE SKUPINE -O=, -OCH3- omogočajo kovalentno vezavo barvila na substrat topnost barvila v tkivnih sestavinah, prikaz maščob - Primer: sudansko rdečilo

54
Q

Naštej načine barvanja histoloških preparatov

A
  1. PROGRESIVNO IN REGRESIVNO BARVANJE
  2. DIREKTNO IN INDIREKTNO BARVANJE
  3. FIZIKALNI NAČIN BARVANJA
  4. IMPREGNACIJA
55
Q

OPIŠI PROGRESIVNO IN REGRESIVNO BARVANJE

A

Progresivno (regulira se čas barvanja - inteztiteta)

Regresivno barvanje (tkivno najprej preveč obarvamo - razbarvamo oz diferenciramo (voda, etanol, HCl-etanol)
- po diferenciaciji - obarvana samo tkivna komponenta, ki jo želimo prikazati
- barvanje tkiva z več barvanja nor hematoksilin - eozin barvanja

56
Q

OPIŠI DIREKTNO IN INDIREKTNO BARVANJE

A

DIREKTNO BARVANJE - direktno izpostavimo vplivu barvila

INDIREKTNO BARVANJE - vmesni člen - kovinski ioni Al3+, Fe3+ med substratom in barvilom (kelati)

57
Q

OPIŠI FIZIKALNI NAČIN BARVANJA

A
  • barvilo se raztopi v tkivni komponenti (razlika v topnosti barve)
    Primer: barvanje maščob s sudanskim barvilom (barvilo iz alkoholne raztopine prodira v maščobe, kjer se raztopi)
58
Q

OPIŠI IMPREGNACIJO

A
  • raztopina srebrovega nitrata (Au ioni se vežejo na tkivni substrat - reducira = argiofilna reakcija)
  • v primeru vezave Au iona nativni substrat in ga reduciramo z ustreznim reducentom = argentafina reakcija)
59
Q

Naštej in opiši dejavnike, ki vplivajo na rezultat barvanja histološkega preparata.

A
  1. VELIKOST DELCEV BARVILA - hitrost prodiranja barvila v tkivo - odvisna od velikosti delcev barvila, pomembna je korelacija med molsko maso barvila in velikostjo delcev; tvorba agregatov - barvila z visoko molsko maso imajo večjo tendenco tvorbe agregatov kot barvila z nizko molsko maso
  2. POROZNOST SUBSTRATA - barvilo difunfira skozi pore v substratu, soodvisnost med velikostjo delcev barvila in velikostjo por
  3. ELEKTRONSKA PRIVLAČNOST - deluje na velike razdalje
  4. pH - delovnje barvil je zelo odvisno od pH, saj je od pH osvisno protonacijsko stanje proteinov (pH nižji od pI (funkcionalne skupine -COOH, NH3+ -> proteini se obarvajo z anilinskimi barvili)
    (pH višji od pI - funkcijonalne skupine -COOH-, NH2 -> proteini se obarvajo s kationskimi barvili)
60
Q

Opiši postopek barvanja parafinskih rezin (5 korakov)

A
  1. Deparafinacija
  2. Barvna reakcija
  3. Dehidracija
  4. Bistrenje
  5. Pokrivanje
61
Q

Katero barvanje je osnovno histološko barvanje

A

BARVANJE HE - barvanje s hematoksilinom in eozinom (za prikaz posameznih tkivnih struktur ali celičnih sestavin)

62
Q

Opiši postopek barvanja s HE

A
  1. Deparafiniranje -> rehidriranje (postopek obraten dehidraciji)
  2. Standardno barvanje: HEMATOKSILIN in EOZIN
  3. Pokrivanje: objektna stekla -> medij -> krovno steklo
63
Q

Opiši barvila HE

A

EOZIN - anionsko (kislo) barvilo - obarva se citoplazma

HEMATOKSILIN - kationsko (bazično) barvilo - jedrna barvila

64
Q

Kako pripravimo histološki prparat za barvanje?

A
  • sušenje
  • deparafinacija (ksilen , hidracija: alkoholi padajočih koncentracij)
65
Q

Kaj so prednosti barvanja s HE?

A

Hitra, enostavna in najpogostejša metoda. Prikazuje tkivne strukture

66
Q

Naštej vrste hematoksilinov

A
  1. MAYERJEV HEMATOKSILIN (MHE)
  2. DVOJNI HARRISOV HEMATOKSILIN
  3. ŽELEZOV WEIGERTOV HEMATOKSILIN
  4. ROTTERDAMSKI HEMATOKSILIN
67
Q

Opiši Mayerjev hematoksilin

A

MHE
- pri specialnih barvanjih: barvamo jedra
- barvamo progresivno
- ni potrebna diferenciacija (obarva le jedra modro, citoplazme pa ne)

68
Q

Opiši Dvojni Harrisov hematoksilin

A
  • nujne bipsije (ZR): jedra modro
  • obdrži barvne lastnosti več mesecev
69
Q

Opiši Železov Weigertov hematoksilin

A
  • različna specifična barvanja: kontrastiramo jedra: temno rjava-črna
70
Q

Opiši Rotterdamski hematoksilin

A
  • najpogosteje uporabljen: jedra temnomodro
  • obarva tudi citoplazmo: potrebna diferenciacija (1% vodna raztopina HCl)
71
Q

Opiši hematoksilin

A

Kationsko (bazično) barvilo
Jedrno barvilo, naravnega izvora
Iz drevesa (ekstrakcija -> oksidacijski produkt HEMATIN)

72
Q

Opiši EOZIN

A

Pri HE barvanju poleg hematoksilina uporabimo eozin-floksin barvilo

EOZIN-FLOKSIN:
- eozin: kemijsko tetrabromofluorescin
- mešanica vodne/alkoholne raztopine: eozin, floksin
- priprava: 70% etanol ter ocetna kislina (za obstojnost)
- barvilo: kislo - anionsko (citoplazma rožnato)
- progresivni način barvanja
- jakost barvanja eozin-floksin

73
Q

Kako izvedebo barvanje HE

A

PRIPRAVA: preparate zložimo v nosilko po vrstnem redu,točno določen čas: pomikamo po raztopinah oz barvilih; dehidracija preparatov (naraščajoče koncentracije etanola); bistrenje: ksilen

TRAJEN PREPARAT: obarvana histološka rezina - pokrijemo z umetno smolo, krovnim steklcem

REZULTAT: jedra: temno-modra, citoplazma: rožnata

74
Q

Kaj je pomembno med barvanjem po HE

A

PREPARATI SE MED BARVANJEM NE SMEJO OSUŠITI

75
Q

KATERE SO NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI BARVANJU S HE

A
  1. Obarvano samo s hematoksilinom (vidimo samo temno-modra jedra)
  2. Preveč diferencirano z 1% HCl - čisto razbarvano ne vidimo nobenih struktur
  3. Obarvamo samo z eozinom - vidimo samo rožnato citoplazmo in ne vidimo jeder
76
Q

Kako dokazujemo encime v tkivnih rezinah?

A
  • s histokemijsko reakcijo (vpliv encima na spremembo substrata)
  • z imunohistokemijsko reakcijo (encim kot antigen)
77
Q

KLASIFIKACIJA ENCIMOV

A
  1. Hidrolaze (esteraze, fosfataze, peptidaze,…)
  2. Oksidoreduktaze (oksidoreduktazem peroksidazem dehidrogenaze, …)
  3. Transferaze (fosforilaze)
  4. Liaze
  5. Izomeraze
  6. Ligaze
78
Q

Kaj je predpogoj za histokemijsko reakcijo za dokaz encimov in kako ga dosežemo?

A

Predpogoj je ohranjena encimska aktivnost:
- sveže zamrznjeno tkivo (avtopsijski vzorci so manj primerni)
- fiksirane rezine v formaldehidu: fosfataze, esteraze

79
Q

Kako poteka histokemijska reakcija za dokaz encimov

A

Encim + substrat -> ES kompleks -> encim + produkt

80
Q

Kaj je substrat?

A
  • snov ali skupina sorodnih snovi, ki se kemijsko spremenijo pod vplivom encimov
  • specifičnost encima - nekateri encimi so specifični za določen substrat, drugi pa katalizirajo pretvorbo več sorodnih substratov
81
Q

Kako izvajamo kontrolo postopka pri histokemijski reakciji za dokaz encimov?

A

Imeti moramo:
- pozitivno kontrolo = preparat, ki vsebuje dokazovani encim
- negativno kontrolo = inkubacija raztopina brez substrata ali v inkubacijsko raztopino dodamo specifični inhibitor

82
Q

Naštej 3 primere kjer uporabljamo histokemijske reakcije za dokazovanje encimov.

A
  1. Prikaz aktivnosti encimov v mišičnih vzorcih
  2. Prikaz aktivnosti acetilholinesteraze
  3. Prikaz aktivnosti hrenove peroksidaze - encim uporabljen kot označevalec pri imunohistokemiji
83
Q

Kaj najpogosteje dokazujemo z imunohistokemijskimi reakcijami?

A

z IHK metodami najpogosteje dokazujemo:
- proteine citoskeleta (keratin, vimentin, dezmin,…)
- hormone (hormoni hipofize, prebavil)
- encime
- viruse
- tkivne markerje
- levkocitne antigene
- sestavine bazalne membrane

84
Q

Kaj je osnovni princip IHK reakcije

A

Protitelo + Antigen -> Pt-Ag kompleks

85
Q

Kaj je antigen (Ag)?

A

Antigen je snov, ki izzove tvorbo protiteles
- specifična reakcivnost - s Pt (Ag veže v imunski kompleks (več molekul Ag in Pt)

86
Q

Kaj je protitelo (Pt)?

A
  • glikoproteinska molekula, imunoglobulini, večinoma IgG
  • poliklonska Pt - odgovor na imunizacijo s Ag ( imunizacija živali) imunokemično različna, reagirajo z različnimi epitopi na antigenu
  • monoklonska Pt - izdelana s kloniranjem (razmnoževanjem) plazmatk. Pt istega klona: imunokemično identična, reakcija s specifičnim epitopom na Ag
  • Pt: v reagentih
87
Q

Primerjaj DIF in IIF (direktno in indirektna imunofluorescenca)

A

DIF:
- tkivo - dodamo raztopino Pt - označeno (najpogosteje s fluorescinom - IF)
- reakcija: hitra
- vrste histopatološkega vzorca: zamrzle rezine
- primerna za detekcijo večjih količin Ag

IF:
- tkivo - dodamo raztopino primarnih Pt - dodamo raztopino sekundarnih Pt označeno (najpogosteje s fluorescinom - IF) - vezana na imunski kompleks

88
Q

Opiši indirektno IHK reakcijo

A
  • vezava na Ag: neoznačeno primarno Pt (monoklonsko - mišje ali poliklonsko - kunčje) protu humanemu Ag
  • vezavo na primarno Pt: označeno sekundarno ali vezno protitelo
  • na Ag se veže več molekul primarnega Pt (nanj se veže več molekul sekundarnega Pt, dokažemo majhne količine Ag)
  • bolj občutljiva reakcija
  • dokazovanje: avtoimunskih bolezni (Ag bazalna membrana normalne ledvice, primarno Pt v serumu bolnika, dokažemo z vezavo sekundarnega Pt proti humanemu IgG)
89
Q

opiši LSAB metodo - AVIDIN BIOTIN METODA

A
  • Ag je v tkivu - vežemo primarno neoznačeno Pt
  • vezano Pt: označeno z biotinom
  • kompleks avidina: konjugiranega z encimom hrenova peroksidaza (dokažemo z H2O2 in donorjem elektronov - rjavo oborino)
  • na enem sekundarnem Pt: vezanih več molekul biotina, molekula avidina - 4 vezivna mesta za biotin
  • Metoda: zelo občutljivo
  • titracijo umerjamo na kontrolnih preparatih
  • donor elektronov uporablja: diaminobenzidin (DAB). - rjavo oborino (ne topna v vodi in ne v alkoholu)
90
Q

Omejitve LSAB metode

A
  • parafinske rezine: epitopi na Ag - zakriti (posledica frmalinske fiksacije)
  • razkrivanje Ag (encimom - tripsin, pepsin; toploto - v razlilnih puferskih raztopinah npr. EDTA, citratni pufer)
  • endogeni biotin: tkivo (jetram ledvica, srce), blokiramo z avidinom (oz komercialni pripravki)
  • prisotne edogene peroskidaze v tkivu: inaktiviramo z dodatkom H2O2
  • tkivne rezine pripravljene za nadaljno IHK reakcijo
91
Q

Kaj dokazujemo z LSAB metodo

A
  • dvanajstnih CD8 protitelo
  • melan A (melanoma Antigen)
  • herpes simplex virus
  • helicobater pylpri (giemsa - IHK)
92
Q

Kako prikazujemo RNA in DNA

A

S tehniko “in situ” hibridizacijo (ISH)
- “in situ” = na mestu (znotraj celice - DNK ali RNK

93
Q

Kaj je hibridizacija (ISH)

A

= metoda dokazovanja nukleinske kisline oziroma specifične ciljne sekvence znotraj celice . Pri tem se ohrani celična in tkivna morfologija

94
Q

Opiši delovanje ISH: princip komplementarnosti

A

= denaturirana sonda se hibridizira na točno določeno zaporedje - komplementarno zaporedje na nukleinski kislini (največkrat DNK)

Sonde: označene s flurokromu (FISH)

95
Q

Kaj dokazujemo z “in situ” hibridizacijo?

A

Genetske nepravilnosti, prisotnost nekaterih virusov (citomegalovirus, humana papiloma virus, Epstein Barr virus…)

Laboratorijske histopatološke metode (3 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions