HISTOLOŠKE METODE Flashcards
1
Q
Katere vrste preiskav se izvajajo na tkivih?
A
HISTOPATOLOŠKE PREISKAVE
2
Q
Katere vrste preiskav se izvajajo na celicah?
A
CITOLOŠKE PREISKAVE
3
Q
Kaj je avtopsija?
A
= MEDICINSKI POSTOPEK KATEREGA NAMEN JE UGOTOVITI NAČIN IN VZROK SMRTI
4
Q
Ksj je biopsija?
A
= ODVZEM VEČJEGA ALI MANJŠEGA VZORCA IZ TELESA (ŽIVEGA ORGANIZMA)
5
Q
Naštej načine odvzema celic
A
Bris, aspiracijska biopsija s tanko iglo, tekočinski vzorci (urin, izpirek, sputum, kri, likvor
6
Q
Naštej biopsije
A
- incizijska biopsija
- punch biopsija
- shaving
- odščip
- vrtalna biopsija
- ekscizija
- abrazija
- amputacija
- resekcija
…
7
Q
Naštej osnovne postopke pri izdelavi trajnega histološkega preparata
A
- SPREJEM VZORCEV
- Makroskopski pregled/narezovanje
- Tkivno procesiranje
- Izdelava parafinskega bloka
- Izdelava histoloških rezin (mikrotomija)
- Barvanje histoloških rezin
- MAKROSKOPSKI PREGLED
- Arhiviranje
8
Q
Kateri so obvezni podatki na napotnici?
A
- glava IP
- osebni podatki pacienta
- naslov in žig naročnika/napotni zdravnik
- klinična diagnoza
- odvzeti vzorci
- vsebnik z vzorci - označeni kot na napotnici
9
Q
Dve vrsti tkivnih vzorcev
A
NATIVNI (intraoperativna preiskava, resektati) ali V FIKSATIVU
10
Q
Kaj je fiksacija
A
Fiksacija je prva faza v postopku izdelave trajnega histološkega preparata
11
Q
Kaj so glavni cilji fiksacije (5)
A
- preprečimo avtolizo
- preprečimo putrefakcijo (gnilobni razpad)
- ohranimo morfoloko strukturo
- preprečimo difuzijo topnih tkivnih komponent
- ohranimo kemične sestave tkiva
12
Q
Naštej fizikalne načine fiksacije
A
- ZMRZOVANJE (1. Zamrzovanje v kriostatu, 2. Zamrzovanje s pomočjo tekočega dušika)
- SUŠENJE
- FIKSACIJA Z MIKROVALOVI
13
Q
Naštej kemične načine fiksacije
A
FIZIKALEN IN KEMIČEN PROCES
FIKSATIV (enostaven/sestavljen
14
Q
Opiši tehniko zamrzlih rezin
A
- Rezanje v kriostatu (nativno tkivo - intraoperativna diagnostika; prikaz tkivnih sestavin: tekoči dušik, izopentan)
- Barvanje, histokemijska metoda ali imunohistokemijska metoda
15
Q
Naštej fiksative glede na kemijsko sestavo
A
- aldehidi (formaledihd, gluteraldehid)
- alkoholi (metannol, etanol)
- organske kisline (ocetna, pikrinska kislina)
- anorganske soli (živosrebrov II klorid …)
- oksidanti (kalijev bikromat, ozmijev tetraoksid_EM)
16
Q
Od česa je odvisna izbira fiksativa
A
Od vrste tkiva in sestavine, ki jo želimo prikazati
17
Q
Kateri je najpogostejši fiksativ
A
4% puferna raztopina formaldehida
18
Q
Opiši setsavljen fiksativ BOUIN
A
Pikrinska kislina, ocetna kislina in formaldehid v vodni raztopini
(Urologija, gastro)
19
Q
Opiši sestavljen fiksativ ZAMBONI
A
= modificiran BOUIN (paraformaldehid, NaOH, pufrerirana raztopina fosfata, vodna raztopina pikrinske kisline, demi voda)
pH = 7 (za ohranjanje občutljivih proteinskih struktur npr biopsija kože - IHK preiksave
20
Q
Opiši sestavljen fiksativ CARNOY
A
Kloroform, etanol, ocetna kislina (za ogljikove hidrate)
21
Q
Opiši sestavljen fiksativ HISTOCON
A
= komercialni fiksativ - najbollj podobna fiziološki raztopini (ohranja strukturno vlažnost)
Npr temporalna arterija, biopsija kože, skeletne mišice
22
Q
Opiši mehanozem delovanja fiksativov
A
- Denaturacija proteinov
- Premreženje s tkivnimi komponentami: a) reakcija aldehidov s proteini
b) reakcija oksidantov z nenasičenimi lipidi
c) tvorba soli s proteini
23
Q
Naštej dejavnike fiksacije
A
Velikost tkivnega vzorca
Čas fiksacije
Temperatura
Koncentracija fiksativa
pH fiksativa
Osmotski tlak
Hitrost difuzije fiksativa
24
Q
Kako velikost tkivnega vzorca vpliva na fiksacijo
A
- prodiranje fiskatica je relativno počasno (1 mm/h)
- vzorci za rutinsko delo: 5 mm
- 24 ur
- večji vzorci - narezati na manjše dele
25
Čas fiksacije kot dejavnik fiksacije
Na časn fiksacije vplivajo: velikost vzorca, temperatura, pH, osmotski tlak, hitrost difuzije
Podaljševanje fiksacije = artefakti
26
Kako vpliva temperatura na fiksacijo
- sobna T
- povišana T skrašja čas fiksacije, vendar slabša morfologija
27
Kakšen mora biti pH fiksativa
6,8 - 7,4
28
Kako vpliva osmotski tlak na fiksacijo
HIPERTONIČNE RAZTOPINE = krčenje celic
HIPOTONIČNE RAZTOPINE & IZOTONIČNE RAZTOPINE = nabrekanje celic
29
Opiši hitrost difuzije fiksativa kot dejavnik fiksacije
Difuzijska hitrost oz koeficient fiksativa:
d = k * sqrrtt (d - debelina tkiva, k - difuzijski koeficient)
30
Naštej kaj lahko povzroči fiksacijske artefakte (4)
1. Krčenje in nabrekanje celic in medceličnine (osmotski tlak)
2. Sprememba volumna med nafaljno obdelavo vzorcev (do 25%)
3. Vpliv pH (dodatek puferskih raztopin)
4. Difuzija ali premik celičnih sestavin (vsebina citoplazme se premakne na rob celice (glikogen), v tkivu se pojavijo prazni prostori
31
Opiši postopek narezovanja bioloških vzorcev
TIMSKO DELO: PATOLOG + TEHNIK
- definiranje področja - kasetke (različna področja = barve kasetk)
- preverjanje skladnosti med napotnico in vzorcem
- skeniranje kode na lončku
- makroskopski oppis vzorc
- odvzem reprezentativnega dela (definiranje “tissue type”, tiskanje kasetk - identifikacijska številka in koda; zahtevan način količenja, zahtevan način rezanja, dodatne preiskave)
32
Opiši tkivno procesiranje in prepajanje s parafinom
13 TEKOČIN
1. Formalinska fiksacija (formalin 1x)
2. Dehidracija (70% EtOH -> 96% EtOH -> 96% EtOH -> 100% EtOH -> 100% EtOH -> 100% EtOH = postopka, ker drugače lahko poškodujemo vzorec zaradi površinske napetosti)
3. Bistrenje (3x ksilen - bistrenje z organskim topilom)
4. Prepajanje s parafinom (3x parafin)
RUTINSKI POSTOPEK = 17 UR!!
33
Naštej smli, ki polimerizirata
- metakrilati
- eposki smole
34
Opiši postopek prepajanja z umetnimi smolami
- fiksacija
- dehidracija
- prepajanje s tekočo polimero
- polimerizacija pri povišani temperaturi
35
Kaj je dekalcinacija
= postopek raztapljanja kalcijsevih soli (kalcijev hidroksiapatit):
- v kosteh
- v druugih kalciniranih tkivih
36
Kaj je predpogoj za dekalcinacijo
Dobra fiksacija s formalinom
37
Naštej vrste dekalcinacijskih tekočin
Močne kisline
Šibke kisline
Kelatorji
38
Naštej in opiši močne kisline kot vrste dekalcinacijske tekočine (pomanjklivost, uporaba)
1. HCl
2. HNO3 5-10%
Pomanjkljivost: povzročita maceracijo vzorca in izgubo jedrnih barvil
UPORABA: v primeru nujnih biopsij (niso močno mineralizirani)
39
Naštej in opiši šibke kisline kot vrste dekalcinacijske tekočine
1. Metanojska kislina v vodi
2. Trikloroocetna kislina
DELOVANJE: počasnejše od močnih kislin, bolj blaga, redkeje vpliva na barvanje jeder
40
Naštej in opiši klatorje kot vrsto dekalcinacijske tekočine
1. Kelatorji so organske spojine
2. EDTA: vezava kalcijevih ionov (14% nevtralna raztopina, pH = 7)
DELOVANJE: zelo počasi, ne povzroča poškodb tkiv, ohranjeno delovanje določenih encimov, vezava kalcija je odvisna od pH
41
Kaj vpliva na stopnjo/hitrost dekalcinacije
- koncentracija
- temperatura
- mešanje
- dostop tekočine
42
Kaj je najpomembnejši del dekalcinacije
DOLOČANJE KONČNE TOČKE - premalo dekalcinirana tkiva se slabo režejo in slabo barvajo
43
Naštej metode določanja končne točke dekalcinacije
- mehanska ali fizikalna (določanje z iglo)
- kemična
- rentgenska
44
Kako poteka izdelava parafinskega bloka?
Vzorec se zabeleži v sistem
Skladno z navodili: vzorec se prestavi iz mrežice v ustrezno velik kalup
-> količenje po navodilu patologa
-> vzorec se zalije s parafinom
-> pokrijemo z mrežico (št. Oznaka preparata)
-> hlajenje na hladilni ploščici (alkohol)
-> mrežica s tkivom in oznako se loči iz kalupka -> parafinski blok
45
Naštej vrste mikrotomov
- drsni
- rotacijski
- vodni
46
Naštej načine rezanja in za kaj jih uporabljamo
3-5 um za svetlobno mikroskopijo (parafinski blok)
2 um poltanke rezine (parafinski blok ali umetne smole)
40-60 nm uktratanke rezine za EM (umetne smole)
47
Opiši postopek rezanja histoloških preparatov (6 korakov)
1. Izdelan parafinski blok ohladimo na hladilni plošči
2. Blok vpnemo v glavo mikrotoma
3. Pripravimo gladino
4. Rezina tkiva -> vodna kopel 50 stopinj
5. Tkivna rezina objektno steklo
6. Neobarvan preparat (sušenje v primeru specifičnih barvanj in ali IHK
48
Kaj je barvannje kot histološka tehnika?
BARVANJE = postopek, pri katerem neobarvane tkivne rezine spremenimo v obarvane s pomočjo fizikalnih, kemičnih ali fizikalno-kemičnih reakcij med tkivom in barvilom
49
Katere načine barvanja ločimo
Ročno in avtomatsko (s pomočjo barvalcev
Glede na vrsto barvanja pa ločimo HE - osnovno barvanje v histologiji in specialna barvanja
50
Kateri dve vrsti barvil ločimo
Naravna in sintetična (trivialna imena, barvni indeks barvila)
51
Kako je sestavljeno barvilo
Iz kromogena (obarvanega dela) in avksokroma (neobarvanega dela)
52
Kaj je kromogen?
Kromogen je obarvan del barvila in ima kromoforno skupino (npr. -C=C-, -C=O, -N=O)
53
Opiši avksokrom
Avksokrom je neobarvan del barvila.
BAZIČNI AVKSOKROM (-NH3+): kationska ali bazična barvila (pH barvila), barvajo jedrne kisline. Primer = metilensko barvilo, bazični fuksin, hematoksilin …
Bazofilnost: se obarva s kationskimi barvili
KISLI AVKSOKROM (-SO3-), karboksilna (-COO-) ali fenolna skupina: anionska ali kisla barvila - barvanje proteinov. Primer: eozin, kisli fuksin, kongo, anilinsko modrilo.
Acidofilnost ali eozinofilnost: lastnost tkiva, da se obarvajo z anionskimi barvili (kontrastiranje): citoplazma c.
INDIFERENTNE AVKSOKROMNE SKUPINE -O=, -OCH3- omogočajo kovalentno vezavo barvila na substrat topnost barvila v tkivnih sestavinah, prikaz maščob - Primer: sudansko rdečilo
54
Naštej načine barvanja histoloških preparatov
1. PROGRESIVNO IN REGRESIVNO BARVANJE
2. DIREKTNO IN INDIREKTNO BARVANJE
3. FIZIKALNI NAČIN BARVANJA
4. IMPREGNACIJA
55
OPIŠI PROGRESIVNO IN REGRESIVNO BARVANJE
Progresivno (regulira se čas barvanja - inteztiteta)
Regresivno barvanje (tkivno najprej preveč obarvamo - razbarvamo oz diferenciramo (voda, etanol, HCl-etanol)
- po diferenciaciji - obarvana samo tkivna komponenta, ki jo želimo prikazati
- barvanje tkiva z več barvanja nor hematoksilin - eozin barvanja
56
OPIŠI DIREKTNO IN INDIREKTNO BARVANJE
DIREKTNO BARVANJE - direktno izpostavimo vplivu barvila
INDIREKTNO BARVANJE - vmesni člen - kovinski ioni Al3+, Fe3+ med substratom in barvilom (kelati)
57
OPIŠI FIZIKALNI NAČIN BARVANJA
- barvilo se raztopi v tkivni komponenti (razlika v topnosti barve)
Primer: barvanje maščob s sudanskim barvilom (barvilo iz alkoholne raztopine prodira v maščobe, kjer se raztopi)
58
OPIŠI IMPREGNACIJO
- raztopina srebrovega nitrata (Au ioni se vežejo na tkivni substrat - reducira = argiofilna reakcija)
- v primeru vezave Au iona nativni substrat in ga reduciramo z ustreznim reducentom = argentafina reakcija)
59
Naštej in opiši dejavnike, ki vplivajo na rezultat barvanja histološkega preparata.
1. VELIKOST DELCEV BARVILA - hitrost prodiranja barvila v tkivo - odvisna od velikosti delcev barvila, pomembna je korelacija med molsko maso barvila in velikostjo delcev; tvorba agregatov - barvila z visoko molsko maso imajo večjo tendenco tvorbe agregatov kot barvila z nizko molsko maso
2. POROZNOST SUBSTRATA - barvilo difunfira skozi pore v substratu, soodvisnost med velikostjo delcev barvila in velikostjo por
3. ELEKTRONSKA PRIVLAČNOST - deluje na velike razdalje
4. pH - delovnje barvil je zelo odvisno od pH, saj je od pH osvisno protonacijsko stanje proteinov (pH nižji od pI (funkcionalne skupine -COOH, NH3+ -> proteini se obarvajo z anilinskimi barvili)
(pH višji od pI - funkcijonalne skupine -COOH-, NH2 -> proteini se obarvajo s kationskimi barvili)
60
Opiši postopek barvanja parafinskih rezin (5 korakov)
1. Deparafinacija
2. Barvna reakcija
3. Dehidracija
4. Bistrenje
5. Pokrivanje
61
Katero barvanje je osnovno histološko barvanje
BARVANJE HE - barvanje s hematoksilinom in eozinom (za prikaz posameznih tkivnih struktur ali celičnih sestavin)
62
Opiši postopek barvanja s HE
1. Deparafiniranje -> rehidriranje (postopek obraten dehidraciji)
2. Standardno barvanje: HEMATOKSILIN in EOZIN
3. Pokrivanje: objektna stekla -> medij -> krovno steklo
63
Opiši barvila HE
EOZIN - anionsko (kislo) barvilo - obarva se citoplazma
HEMATOKSILIN - kationsko (bazično) barvilo - jedrna barvila
64
Kako pripravimo histološki prparat za barvanje?
- sušenje
- deparafinacija (ksilen , hidracija: alkoholi padajočih koncentracij)
65
Kaj so prednosti barvanja s HE?
Hitra, enostavna in najpogostejša metoda. Prikazuje tkivne strukture
66
Naštej vrste hematoksilinov
1. MAYERJEV HEMATOKSILIN (MHE)
2. DVOJNI HARRISOV HEMATOKSILIN
3. ŽELEZOV WEIGERTOV HEMATOKSILIN
4. ROTTERDAMSKI HEMATOKSILIN
67
Opiši Mayerjev hematoksilin
MHE
- pri specialnih barvanjih: barvamo jedra
- barvamo progresivno
- ni potrebna diferenciacija (obarva le jedra modro, citoplazme pa ne)
68
Opiši Dvojni Harrisov hematoksilin
- nujne bipsije (ZR): jedra modro
- obdrži barvne lastnosti več mesecev
69
Opiši Železov Weigertov hematoksilin
- različna specifična barvanja: kontrastiramo jedra: temno rjava-črna
70
Opiši Rotterdamski hematoksilin
- najpogosteje uporabljen: jedra temnomodro
- obarva tudi citoplazmo: potrebna diferenciacija (1% vodna raztopina HCl)
71
Opiši hematoksilin
Kationsko (bazično) barvilo
Jedrno barvilo, naravnega izvora
Iz drevesa (ekstrakcija -> oksidacijski produkt HEMATIN)
72
Opiši EOZIN
Pri HE barvanju poleg hematoksilina uporabimo eozin-floksin barvilo
EOZIN-FLOKSIN:
- eozin: kemijsko tetrabromofluorescin
- mešanica vodne/alkoholne raztopine: eozin, floksin
- priprava: 70% etanol ter ocetna kislina (za obstojnost)
- barvilo: kislo - anionsko (citoplazma rožnato)
- progresivni način barvanja
- jakost barvanja eozin-floksin
73
Kako izvedebo barvanje HE
PRIPRAVA: preparate zložimo v nosilko po vrstnem redu,točno določen čas: pomikamo po raztopinah oz barvilih; dehidracija preparatov (naraščajoče koncentracije etanola); bistrenje: ksilen
TRAJEN PREPARAT: obarvana histološka rezina - pokrijemo z umetno smolo, krovnim steklcem
REZULTAT: jedra: temno-modra, citoplazma: rožnata
74
Kaj je pomembno med barvanjem po HE
PREPARATI SE MED BARVANJEM NE SMEJO OSUŠITI
75
KATERE SO NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI BARVANJU S HE
1. Obarvano samo s hematoksilinom (vidimo samo temno-modra jedra)
2. Preveč diferencirano z 1% HCl - čisto razbarvano ne vidimo nobenih struktur
3. Obarvamo samo z eozinom - vidimo samo rožnato citoplazmo in ne vidimo jeder
76
Kako dokazujemo encime v tkivnih rezinah?
- s histokemijsko reakcijo (vpliv encima na spremembo substrata)
- z imunohistokemijsko reakcijo (encim kot antigen)
77
KLASIFIKACIJA ENCIMOV
1. Hidrolaze (esteraze, fosfataze, peptidaze,…)
2. Oksidoreduktaze (oksidoreduktazem peroksidazem dehidrogenaze, …)
3. Transferaze (fosforilaze)
4. Liaze
5. Izomeraze
6. Ligaze
78
Kaj je predpogoj za histokemijsko reakcijo za dokaz encimov in kako ga dosežemo?
Predpogoj je ohranjena encimska aktivnost:
- sveže zamrznjeno tkivo (avtopsijski vzorci so manj primerni)
- fiksirane rezine v formaldehidu: fosfataze, esteraze
79
Kako poteka histokemijska reakcija za dokaz encimov
Encim + substrat -> ES kompleks -> encim + produkt
80
Kaj je substrat?
- snov ali skupina sorodnih snovi, ki se kemijsko spremenijo pod vplivom encimov
- specifičnost encima - nekateri encimi so specifični za določen substrat, drugi pa katalizirajo pretvorbo več sorodnih substratov
81
Kako izvajamo kontrolo postopka pri histokemijski reakciji za dokaz encimov?
Imeti moramo:
- pozitivno kontrolo = preparat, ki vsebuje dokazovani encim
- negativno kontrolo = inkubacija raztopina brez substrata ali v inkubacijsko raztopino dodamo specifični inhibitor
82
Naštej 3 primere kjer uporabljamo histokemijske reakcije za dokazovanje encimov.
1. Prikaz aktivnosti encimov v mišičnih vzorcih
2. Prikaz aktivnosti acetilholinesteraze
3. Prikaz aktivnosti hrenove peroksidaze - encim uporabljen kot označevalec pri imunohistokemiji
83
Kaj najpogosteje dokazujemo z imunohistokemijskimi reakcijami?
z IHK metodami najpogosteje dokazujemo:
- proteine citoskeleta (keratin, vimentin, dezmin,…)
- hormone (hormoni hipofize, prebavil)
- encime
- viruse
- tkivne markerje
- levkocitne antigene
- sestavine bazalne membrane
84
Kaj je osnovni princip IHK reakcije
Protitelo + Antigen -> Pt-Ag kompleks
85
Kaj je antigen (Ag)?
Antigen je snov, ki izzove tvorbo protiteles
- specifična reakcivnost - s Pt (Ag veže v imunski kompleks (več molekul Ag in Pt)
86
Kaj je protitelo (Pt)?
- glikoproteinska molekula, imunoglobulini, večinoma IgG
- poliklonska Pt - odgovor na imunizacijo s Ag ( imunizacija živali) imunokemično različna, reagirajo z različnimi epitopi na antigenu
- monoklonska Pt - izdelana s kloniranjem (razmnoževanjem) plazmatk. Pt istega klona: imunokemično identična, reakcija s specifičnim epitopom na Ag
- Pt: v reagentih
87
Primerjaj DIF in IIF (direktno in indirektna imunofluorescenca)
DIF:
- tkivo - dodamo raztopino Pt - označeno (najpogosteje s fluorescinom - IF)
- reakcija: hitra
- vrste histopatološkega vzorca: zamrzle rezine
- primerna za detekcijo večjih količin Ag
IF:
- tkivo - dodamo raztopino primarnih Pt - dodamo raztopino sekundarnih Pt označeno (najpogosteje s fluorescinom - IF) - vezana na imunski kompleks
88
Opiši indirektno IHK reakcijo
- vezava na Ag: neoznačeno primarno Pt (monoklonsko - mišje ali poliklonsko - kunčje) protu humanemu Ag
- vezavo na primarno Pt: označeno sekundarno ali vezno protitelo
- na Ag se veže več molekul primarnega Pt (nanj se veže več molekul sekundarnega Pt, dokažemo majhne količine Ag)
- bolj občutljiva reakcija
- dokazovanje: avtoimunskih bolezni (Ag bazalna membrana normalne ledvice, primarno Pt v serumu bolnika, dokažemo z vezavo sekundarnega Pt proti humanemu IgG)
89
opiši LSAB metodo - AVIDIN BIOTIN METODA
- Ag je v tkivu - vežemo primarno neoznačeno Pt
- vezano Pt: označeno z biotinom
- kompleks avidina: konjugiranega z encimom hrenova peroksidaza (dokažemo z H2O2 in donorjem elektronov - rjavo oborino)
- na enem sekundarnem Pt: vezanih več molekul biotina, molekula avidina - 4 vezivna mesta za biotin
- Metoda: zelo občutljivo
- titracijo umerjamo na kontrolnih preparatih
- donor elektronov uporablja: diaminobenzidin (DAB). - rjavo oborino (ne topna v vodi in ne v alkoholu)
90
Omejitve LSAB metode
- parafinske rezine: epitopi na Ag - zakriti (posledica frmalinske fiksacije)
- razkrivanje Ag (encimom - tripsin, pepsin; toploto - v razlilnih puferskih raztopinah npr. EDTA, citratni pufer)
- endogeni biotin: tkivo (jetram ledvica, srce), blokiramo z avidinom (oz komercialni pripravki)
- prisotne edogene peroskidaze v tkivu: inaktiviramo z dodatkom H2O2
- tkivne rezine pripravljene za nadaljno IHK reakcijo
91
Kaj dokazujemo z LSAB metodo
- dvanajstnih CD8 protitelo
- melan A (melanoma Antigen)
- herpes simplex virus
- helicobater pylpri (giemsa - IHK)
92
Kako prikazujemo RNA in DNA
S tehniko “in situ” hibridizacijo (ISH)
- “in situ” = na mestu (znotraj celice - DNK ali RNK
93
Kaj je hibridizacija (ISH)
= metoda dokazovanja nukleinske kisline oziroma specifične ciljne sekvence znotraj celice . Pri tem se ohrani celična in tkivna morfologija
94
Opiši delovanje ISH: princip komplementarnosti
= denaturirana sonda se hibridizira na točno določeno zaporedje - komplementarno zaporedje na nukleinski kislini (največkrat DNK)
Sonde: označene s flurokromu (FISH)
95
Kaj dokazujemo z “in situ” hibridizacijo?
Genetske nepravilnosti, prisotnost nekaterih virusov (citomegalovirus, humana papiloma virus, Epstein Barr virus…)
