Giddens: Preobrazba intimnosti '92 Flashcards
1
Q
spolna zgodovina skoraj 1k USA heteroseksualcev
A
Lilian Rubin 1989 (starost med 18 in 48)
2
Q
spremembe v dojemanju spolnosti (Rubin, 1989)
A
- nedolžnost deklet pred poroko (vlačuge);
- osvajalske zmožnosti fantov (pridobljene z vlačugami);
- oralni seks (nezakonit v 24 državah - sodomija);
- danes kriterij ekskluzivnost;
- vprašanje sodobne enakopravnosti v zakonu.
3
Q
Delež izključno heteroseksualnih moških/žensk
A
le 50% moških izključno heteroseksualnih in 70 % žensk; Alfred Kinsey: Sexual behaviour in human male 1948 (moški) in Sexual behaviour in human female 1953 (ženske);
4
Q
65-letnik, vdovec po 45 letih
A
The Kinsey Institute new report on sex 1990
5
Q
gay = vesel
A
popularizacija samoopisne besede, ki je primer refleksivnega procesa, v katerem lahko s kolektivnim angažmajem preoblikujemo družbeni pojav, da postane sprejemljiv (barvitost, odprtost, sprejemljivost)
6
Q
“kultura javnih kopališč”
A
razširjena med homoseksualci pred pojavom aidsa, v raziskavi v poznih sedemdesetih je 40 odstotkov anketiranih povedalo, da so imeli 500+ partnerjev
7
Q
seksualnost
A
lastnost jaza, ki jo lahko oblikujemo in je povezovalna točka med telesom, osebno identiteto in družbenimi normami
8
Q
masturbacija
A
skoraj 100/70, priporočljiva kot način za izboljšanje spolne odzivnosti pri obeh spolih (Masters in Johnson, Human sexual response ‘66)
9
Q
Focuault o spolnosti
A
- “Zgodovina seksualnosti” - zavrača hipotezo o potlačitvi;
- moč je lahko tudi orodje za ustvarjanje ugodja (≠moč discipliniranja naj bi ustvarjala krotka telesa);
- seksualnost ni podtalna dejavnost ampak del “velike pridige” (≠teološka pridiga);
- zahod razvil znanost o spolnosti, kopičenju znanja se pridružilo načelo spovedi;
- anatomska politika je eno od žarišč širšega področja biomoči;
- pojav seksualnega aparata kot pozitivne ekonomije telesa in užitka;
- kalifornijski kult jaza: odkriti svoj resnični jaz in ga ločiti od vsega, kar bi ga zatemnilo/odtujilo (≠grški≠krščanski);
- viktorianska obsedenost s spolnostjo je dosegla vrhunec s Freudom;
- kontracepcija (plastična seksualnost): diferenciacija seksa in reprodukcije;
- seksualna revolucija: ženska spolna avtonomija in razcvet homoseksualnosti;
- spolni razvoj institucionalno-refleksivni pojav;
- zaton perverznosti kot delno uspelo bitko za pravico do samoizražanja;
- zapostavlja naravo ljubezni in vzpon idealov romantične ljubezni.
10
Q
strast
A
- nekoč religiozna,
- danes nekaj, kar izraža splošno povezanost med ljubeznijo in spolnim razmerjem.
- posameznika lahko pripelje do tega, da zanemari vsakdanje dolžnosti.
- začaranost/podobna religiozni gorečnosti;
- izkorenini iz vsakdanjsoti, radikalne odločitve/žrtve;
- večinoma videna kot zakonolomska (ni temelj zakona)
11
Q
romantična ljubezen
A
- od poznega 18 stol;
- “pripovedovati zgodbo;
- vez med svobodo in samouresničitvojo;
- vzvišena ljubezen prevlada nad spolnim poželenjem;
- feminizirana ljubezen (prej ženska pasivna);
12
Q
raziskava Sharon Thompson
A
- med 150 USA najstniki ‘80
- fantje drugače razpravljajo o spolnosti kot dekleta (brez predstav o prihodnosti, občasne epizode/igre/osvajanja);
- dekleta “iščejo romance” - spolnost usmerja v pričakovano prihodnost.
13
Q
ženski odhod na svoje
A
Pojav odhoda žensk od staršev na svoje izjemno nov. Prej so odšle od doma direktno v zakon (vstop v zunanji svet = začetek razmerja).
14
Q
“razmerje”
A
= tesna in trajna čustvena vez z drugim človekom. (začeli uporabljati šele pred kratkim, nadomesti koncept “zakona”)
15
Q
“čisto razmerje”
A
= dva stopita v družabni stik zaradi stika samega in traja le, če obe strani menitam da je obojestransko zadovoljivo. (Anthony Giddens, Mordernity and self identity ‘91)
Je del splošnega prestukturiranja intimnosti.
16
Q
moški romantiki
A
- nečimrni sanjači, ki so podlegli ženski moči.
- opustili so razliko med neomadeževanimi in nečistimi ženskami.
- ne načrtuje prihodnosti ampak intimnost zadržuje v preteklosti;
- za večino moških je romantična ljubezen v konfliktu z imperativi zapeljevanja in zato le “tržno blago” ženskarjev.
17
Q
sotočna ljubezen
A
- stanje, pri katerem se odpremo drug drugemu (nasprotje projekcijske identifikacije);
Enakost pri čustvenem dajanju in prejemanju (≠romantična); - vpelje ars erotica;
- ni nujno ekskluzivna.
17
Q
značilnosti zasvojenosti
A
- biti “high” (ko si zasvojen ni več nagrajujoče doživetje ampak olajšanje);
- dobiti fiks (ublaži tesnobo in je psihično nujen);
- high in fiks sta obliki odklopa, sprevržeta se v gnus nad zasvojenskim vzorcem;
- odpoved jazu/refleksivnosti;
- občutki sramu/kesanja, negativna spirala;
- doživlja, da konkretne zasvojenosti nič ne more nadomestiti, v resnici zamenljive in nefunk. regulacija tesnobe;
- popuščanje ali zategovanje samodiscipline.
17
Q
soodvisnost
A
- primer obratne refleksivnosti (skovali “uporabniki”, ne strokovnjaki);
- npr. družina alkoholika, “tisti, ki omogoča”;
- pogosto ni vezana na poseben odnos ampak na tip osebnosti
18
Q
značilnosti zasvojenskih vezi
A
- poskus nadzora nad drugim;
- identiteto jaza utopijo v drugem ali v fiksnih rutinah;
- onemogočajo odpiranje drugemu, kar je pogoj za intimnost;
- vzdržujejo neenakopravne spolne razlike in spolne prakse.
18
Q
fiksni odnos
A
tisti odnos, pri katerem je objekt zasvojenosti sam odnos, prisilna odvisnost (≠soodvisnost)
19
Q
definicija soodvisnega posameznika
A
- “nekdo, čigar jedrna identiteta ni razvita in mu/ji je neznana in vzdržuje umetno identiteto ki je sestavljena iz odvisnih navezav na zunanje vire. (Charlotte Kasl: Women, Sex and addiction)
- vajeni, da svojo identiteto najdejo v dejanjih/potrebah drugih, zato se jaz spoji z drugim (zasvojenost vir ontološke varnosti);
20
Q
proces elaboracije
A
Janet Finch - premisliti, kako ravnati s sorodniki in izoblikovati novo etiko vsakdanjega življenja
21
Q
kumulativne zavezanosti
A
pojem pojasnjuje zakaj enemu od sorojencev sčasoma postane jasno, da je treba za enega ali za oba starša na različne načine poskrbeti, medtem ko morda drugi povsem drugače.
22
toksični starši
(Suzan Forward) tisti, ki z otrokom ravnajo dosledno tako, da škodijo njeogvemu občutku za osebnostno rast, zaradi česar lahko otrok vse življenje bije bitke s spomini in liki iz svojega otroštva.
23
vrste toksičnih staršev
- čustveno neprimerni;
- nadzorniki;
- prikriti alkoholiki;
- verbalno/fizično zlorabljajo;
- spolno zlorabljajo (5%).
24
ločene in neenake družbene okoliščine
1. prevlada moških v javni sferi;
2. dvojna merila;
3. delitev žensk na čiste in nečiste;
4. razimevanje spolnih razlik, kot da so dane od Boga/narave/biologije;
5. problematizacija žensk kot skrivnostnih/iracionalnih v svojih željah/dejanjih;
6. spolna delitev dela.
25
moško prisilno spolno vedenje
= obsedeno, vendar krhko podoživljanje rutin, ki nimajo več nekdanje družbene podpore.
26
Nancy Chodorow
: v prvih letih življenja - zlasti in morda le v sodobni družbi - materin vpliv zasenči očetovega in vpliv drugih skrbnikov (deček in deklica jo vidita kot vsemogočno ≠kastrirano).
27
kaj simbolizira falus po teoriji objektnih razmerij
- pomen falusa izhaja iz fantazije o ženski prevladi;
- simbolizira ločitev, a tudi upor in svobodo (ovinek mora narediti pot do moškosti)
28
zavist zaradi manjka penisa
Jessica Benjamin: je realen pojav, želja malih otrok obeh spolov, da bi se identificirali z očetom kot prvim zastopnikom zunanjega sveta
29
vprašanje odsotnega očeta
- prva zastavila frankfurtska šola;
- idealizirani očetovski lik, ki je specifično manj disciplinirajoči, saj večino discipliniranja v zgodnji fazi prevzame mati;
- krivde naj bi bilo pri dečkih več, saj v razvoj moške psihe vdre sram.
30
tipične oblike moškega prisilnega spolnega vedenja
želja, da z raziskovanjem žensk poiščejo tisto, kar jim manjka. To pomanjkanje se lahko izrazi v besu in nasilju.
31
pojav moškega spolnega nasilja
(≠iz nadaljevanja patriarhalne nadvlade), ampak iz občutka negotovosti in neustreznosti, je destruktivni odziv na to, da ženske nočejo biti več soudeležene.
32
Kaj povzroča temeljne napetosti v nastajajočem svetu čistih razmerjih?
Psihološke značilnosti, ki so večinoma ali delno locirane v nezavedenem.
- čista razmerja nimajo samoumevne trajnosti;
- okolje za refleksivni projekt jaza.
33
Raziskava Shere Hite
- 3500 žensk (11% lezbijk) v 70h, samoopiše svojo seksualnost;
- novo razmerje ločiti od preteklih izkušenj in potencialnih novih zvez;
- uiti spolni pozornosti, ki jo ženskam posvečajo moški;
- rušijo stereotip, da so ženske po naravi monogmane;
- več orgazmov kot v heteroseksualnih zvezah;
- ostajajo dobre prijateljice z bivšimi ljubimkami (64%).
34
moška epizodična homoseksualnost
zarotniško prizadevanje moških, da bi se uprli tistemu, kar izhaja iz spolne enakosti. Oddaljitveni učinek namreč vzdržuje čustveno razdaljo (≠zakon).
35
Lastnosti monogamije institucionalizirane zakonske zveze
- bila normativna zahteva moških, ki pa so jo cenili le, če so jo kršili;
- bila vselej povezana z dvojnimi merili in torej s patriarhatom;;
- v svetu čistih razmerij in plastične spolnosti pa jo je treba "predelati" v kontekstu zavezanosti in zaupanja (zvestoba kot zaupanje drug drugemu(.
36
epizodična srečanja (če niso zasvojenost ali sredstvo nadzora)
- so raziskovanje možnosti, ki jih ponuja plastična seksualnost;
- način kako se izognemo intimnosti.
37
Herb Goldberg
- moškost kot privilegij je zgolj mit;
- moškost kot psihična motnja (igrajo po pravilih moške igre zaradi česar so izguibli stik s svojim občutki in zavestjo o sebi).
38
Barbara Ehrenreich
- ekonomska neodvistnost, ki jo dosegli moški, ženskam še ni na voljo, pri tem pa so morale prevzeti odgovornosti, ki so se jih moški znebili;
- cilj ekonomske rešitve (feminizma): da bi se vse več žensk odreklo moškim (ki bi bili v njihovem življenju nekaj prehodnega), ženske pa bi ostale trdni temelj družine.
39
Wilhelm Reich: "Prisluhni, mali človek"
- nevroza malega človeka izhaja iz zajezene seksualne energije;
- spolnost kot nasprotje oblasti in vladavini malega človeka;
- spolnost je glavni vir sreče in kdor je srečen, ga ne žeja po moči;
- namesto "vsiljive seksualnosti" postati odprto srečni v svoji ljubezni;
- predreti oklep značaja tako, da spodnesemo "nevrotičnp ravnovesje" = osvoboditev predgenitalnih fiksacij;
- kritik Freudovega Nelagodja v kulturi (tanatos=frustriran libido);
- matriarhalna družba ni posnala potlačitve infantilne in adolescentne seksualnosti;
- družbenopolitična reforma brez spolne osvoboditve nemogoča;
- spolne pravice otrok in mladostnikov (spolne igrice in masturbacija);
- homoseksualnost in pornografija bosta s spolnim osvobajanjem izginila;
- nasprotoval Freudovemu zdravljenju s pogovarjanjem (telo in njegove značilnosti lasten izrazni jezik);
- namesto pogovarjanja psihično ni fizično sproščanje in masaže.
40
Herbert Marcuse
- kritizira psihologijo jaza in močno poudarja nezavedno;
- obuditev nezavednega je močan medij za družbeno kritiko, saj psi jaza sprejema svet kakršen je;
- načelu realnosti je dodal načelo storilnosti;
- presežna potlačitev delovnega mesta in monogamne patriarhalne družine;
- emancipacija = prvenstvo ugodja ≠ hedonizem;
- moderna delovna disciplina predpostavlja da je telo deerotizirano;
- sreča je ugodje "podrejeno merilu resnice";
- "genitalna tiranija" kot posledica dejstva, da je bil libido odtrgan od delov telesa, ki so bili potrebni za opravljanje industrijskega dela;
- potrebna nova seksualizacija telesa in erotizma kot estetskega vrednotenja (Eros osvobojen seksa);
- priznava Freudov gon smrti, ki ni nujno samo destruktivna sila;
- represivni razum nadomesti nova racionalnost zadovoljitve;
- seksualnost kot tržno blago prodira povsod, erotičnost pa smo bolj ali manj prezrli.
41
posledice modernega izuma "deviance"
- socializiral raznovrsten niz zunanjih značilnosti (revščina, potepuštvo, norost);
- družbeno vzpostavljena;
- proces izključitve je te pojave ločeval od glavnih aren družbene dejavnosti.
42
kaj je segregacija izkušnje?
- je posledica vse radikalnejšega preloma institucij modernosti s tradicionalnostjo, ki je družbeno dejavnost povezovala s transcendentnim, z naravo in reprodukcijo. Vse to zamenjata varnost in rutina (dajeta občutek ontološke varnosti);
- je oblika represije, pozaba;
- do segregirane spolnosti je prišlo ker smo omejevali/zanikali žensko spolno odzivnost in ker smo spremali moško seksualnost kot neproblematično.
43
kako A. Giddens opiše za moderno značilen občutek praznine, iskanje zmeraj izmikajočega občutka izpolnjenosti?
- za moške nenehno iskanje, da bi preboleli občutke neustreznosti, ki tako globoko ranijo dečka, ko mora zapustiti mater;
- za ženske "romantično iskanje" očeta, ki si ga želijo a jim ni na voljo;
- v obeh primerih hrepenenje po ljubezni.
44
zakaj se moderna kultura toliko ukvarja s spolnostjo?
- Marcuse: spolnost poraja/obljublja užitek, to pa sta vzvoda za trženje blaga;
- Foucault: spolnost kot naša "resnica", jedro posplošenega načela spovednice moderne civilizacije;
- zasvojenost s spolnostjo, prisilne lastnosti (posledica segregacije spolnosti).
45
demokratizacija osebnega življenja
- možnost za intimnost obljublja demokracijo;
- čisto razmerje (tudi na ravni starš-otrok, sorodstvo, prijatelji;
- model sotočne ljubezni;
- uspešna uresničitev refleksivnega projekta jaza.
46
kaj pomeni avtoriteta v čistih razmerjih med odraslimi
obstaja kot "specializacija" (ena oseba ima posebne sposobnosti, ki jih druga nima)
47
kaj je življenjska politika
je politika življenjskega sloga, ki deluje v kontekstu institucionalne refleksivnosti.
48
Temeljni pojmi Antony-a Giddensa
- družbe pozne modernosti (≠postmoderna);
- diskontunuiteta modernosti s tradicijo (globalizacija in posega v intimno/zasebno sfero);
- institucionalna refleksivnost (regulirana uporaba vednosti o kontekstih družbenega življenja(;
- refleksivni projekt jaza (refleksivnost modernosti se razširja tudi na bistvo jaza);
- tradicijo nadomestijo izbire življenjskih stilov;
- glavni segmenti modernosti so zaupanje, tveganost, globalizacija in negotovost;
- ontološka varnost (kontinuiteta osebne identitete in neomajnost družbenega/materialnega okolja);
- preobrazba/ustvarjanje intimnosti (biografije izbora);
- čisto razmerje in sotočna ljubezen;
- družinska pluralizacija (družinskih oblik/načinov življenja);
- proces demokratizacije osebnega življenja.
49
