Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

SIEKO > Etika in pravo > Flashcards

Etika in pravo Flashcards

1
Q

Katere dve logiki se prepletata v VIZ?

A

pravna in pedagoška

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

3 vidiki doseganja ustreznega razmerja med etiko in pravom.

A
  1. etika in pravo sta temeljni predpostavki kakovostnega delovanja šolstva
  2. med etiko in pravom mora tudi v šolstvu obstajati ustrezno razmerje
  3. etika in pravo imata velik VIZ pomen (učenci ponotranjijo vplive iz etičnega in pravnega okolja)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Razmerje med moralo in etiko.

A 
morala = sklop norm, ki se skozi socializacijo pretežno spontano oblikujejo v posameznikovi notranjosti in ga zavezujejo le intimno, odgovornost posameznika nasproti njegovi lastni vesti
etika = se opredeljuje kot filozofija morale in se deli na teoretično (predmet šolskega poučevanja, preučevanje obstoja/bistva/smisla morale...) in praktično (vsakodnevno verbalno in neverbalno preko komunikacije, uspešno je samo s celostnim pristopom)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Prava mera v šolstvu - Cerar

A

merilo konfliktnosti (pravo sme in mora urejati le družbena razmerja, ki so potencialno in aktualno konfliktna)
merilo možnosti in nujnosti pravnega urejanja (s pravnimi normami urejamo le pojave in vedenje, ki ga lahko oblastne institucije v zadostni meri nadzirajo in usmerjajo)
merilo ustrezne vrednotne podlage in orientacije pri pravnem urejanju (pravo je garant družbenega miru, reda, pravičnosti, drugih vrednot -> pravno urejanje je namejeno zagotavljanju in uresničevanju teh ciljev)
- pravo mora bit v razmerju do šolstva v prete
no usmerjevalni in spodbujevalni funkcij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

vidiki sorazmerja med pravom in etiko

A
  1. popolna avtonomija: šola sprejema odločitve samostojno a v okviru zakonskih predpisov
  2. delna avtonomija: šola sprejme odločitve v okviru prej danih možnosti s strani višjega organa ali mora za svoje odločitve dobiti potrdilo
  3. prenesena avtonomija: ko organi opravljanja oblasti sprejmejo odločitev dase kakšna pristojnost odločanja prenese na raven šole
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

dva ključna problema odnosa prava in etike

A
  1. ko pravo preveč posega v šolsko avtonomijo (s tem ovira ali onemogoča strokovno svobodo in avtonomijo učiteljev in vodstva šole - s tem onemogoča kvaliteto šolstva)
  2. ko je pravnih vidikov v šolstvu premalo (stvari niso urejene, vodi v nered, neenako obravnavo učencev, zlorabo moči…)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Hipertrofija pravnih predpisov

A

močno poseganje prava na različna področja vodi v neučinkovitost in dvojna pravna merila

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

pojem svobode

A

relativna svoboda: je nujni sestavni del katerekoli avtonomije
avtonomija šolstva: lahko ustrezno deluje le če pravo nameni dosti svobode na področju strokovnega in organizacijskega delovanja
pojem svobode: negativna svoboda (svoboda od) in pozitivna svoboda (svoboda za)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Ciril Makovec: 2 ravni varnosti

A
  1. prishična varnost
  2. fizična varnost
    - težava nastane ko nekateri učenci niso verbalno ustavljivi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

3 ravni pravičnosti v izobraževanju

A

vidik dostopnosti
vidik vključenosti
vidik financiranja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Bevc pravičnost v izobraževanju

A

ekonomski vidik pravičnost - povezana je z dostopnostjo oz vključenostjo in financiranjem ter porazdelitvijo dohodkov v družbi in revščino

  • > kdo naj plača izoraževanje, do katere mere naj se financira
  • > pojem enakih možnosti in pojem depriviligiranosti (meri se na različne načine glede na to na kaj se nanaša - posameznik/skupina, financiranje/dokončanje/pismenost…)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

2 dimenziji pravičnosti na področju izobraževanja

A
  1. kdo ima dostop do izobraževanja
  2. kdo izobraževanje plača
    + učinek izobraževanja na zmanjševanje revščine, neenakosti v porazdeljenosti dogodka
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

3 kriteriji ekonomskega vidika pravičnosti

A
  1. zagotavljanje enakosti možnosti vključitve v izobraževanje
  2. plačilo v skladu z možnostmi
  3. plačilo v skladu s prejetimi koristmi iz državne blagajne
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

4 glavni metodološki pristopi za merjenje pravičnosti

A
  1. neto koristi izdatkov za izobraževanje glede na neto koristi drugih državnih izdatkov po socialnoekonomskih skupinah prebivalcev
  2. neto koristi izdatkov za izobraževanje po socialnoekonomskih skupinah prebivalcev
  3. porazdelitev izdatkov za izobraževanje po socialnoekonomskih skupinah prebivalcev
  4. socialno ekonomska struktura vključenih v izobraževanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

2 glavni vrsti izdatkov

A
  1. izdatki za izobraževalne ustanove

2. transfer ki ga dobi posameznik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Rezultati raziskav

A
  • s povečanjem pismenosti in vključenosti v izobraževanje se zniža delež prebivalstva pod mejo revščine
  • izobraževanje znižuje neenakost v razdelitvi dohodka
  • izobraževanje je pomemben instrument porazdelitve dohodka
17
Q

Poudarek analiz

A
  • pokrivanje stroškov s strani šolajočega na tretji ravni je pravičen način za naglo širjenje izobraževanja
  • javna sredstva za izobraževanje bi morala biti usmerjena predvsem k revnim slojem prebivalstva
  • pravičnost izobraževanja je povezana z gospodarskim in družbenim razvojem ter razvojem izobraževanja
18
Q

ključni ukrepi za povečanje enakosti možnosti dostopa do učenja

A
  • zagotoviti kakovostno 2. stopnjo
  • prilagoditev izobraževanja individualnim potrebam
  • zagotoviti enak dostop do učnih tehnologij
  • okrepiti povezavo različnih politik ki zadevajo vprašanja pravičnosti
19
Q

2 skupini držav glede povezave med izobraževanjem in revščino

A
  1. srednja/južna/vzhodna evropa, baltske države = močna

2. nekadnja USSR = ni enotne jasne povezave

20
Q

načelo pravičnosti

A

enake obravnavati enako, neenake obravnavati različno

21
Q

vprašanje enakih izobraževalnih možnosti

A
  1. enaka izhodišča na začetku izobraževanja (vsak se lahko izobrazi, oš obvezne in brezplačne)
  2. enaka dostopnost do izobrazbe (sš ni obvezna a mora biti dostopna)
22
Q

2 primera pozitivne diskriminacije in politike kompenzacijskega izobraževanja

A
  1. ZDA - kompenzacijski programi za predšolske otroke (dopolnilni program in motivacija za otroke iz depriviligiranih okolij, družinski dejavniki so imeli večji vpliv kot kaj so se naučili v šoli)
  2. Socialistični primer - kvote in vpisna politika na uni (da bi spremenili strukturo študentov, dodatne točke na maturi tistim iz depriviligiranih okolij)
23
Q

Rawlsovo načelo poštene enake možnosti

A

otroci ki imajo enako stopnjo naravne nadarjenosti in stopnjo volje do učenja, morajo imeti enake možnosti za uspeh ne glede na njihov izhodiščni socialni položaj

24
Q

Razlika med pozitivno diskriminacijo in afirmativnim ukrepanjem

A

pozitivna diskriminacija je enakost izhodišč, afirmativno ukrepanje je enakost rezultatov

25
Q

Pozitivna diskriminacija

A
  • odgovor na kulturo deprivacije
  • enakost uredimo s kompenziranjem kulturne prikrajšanosti revnejših otrok
  • država je dolžna zagotoviti otrokom vsaj toliko kakovostno šolo, da bodo vsi doseglii neko minimalno raven izobraženosti
  • osnovni cilj ni več doseči le enaka izhodišča ampak doseči da bodo na neki točki vsi dosegli enake minimalne standarde izobraženosti
26
Q

problemi in rešitve ki jih nudi pozitivna diskriminacija

A
  1. nekateri učenci ne morejo sami premagati težav, nudijo ustrezno pomoč -> vključevanje učnih pomočnikov
  2. nekteri učenci opustijo šolanje preden izpolnijo šolsko obveznost -> r: nove oblike vajeništva
  3. dobri učenci iz socialno depriviligiranih okolij zaradi slabšega ekonomskega položaja staršev ne morejo dokončati srednje ali visoke šole, čeprav bi jo glede na svoje sposobnosti lahko -> povečano število štipendij, dijakom pomagajo ekipe psihologov in pedagogov
27
Q

etična segragacija

A

velika koncentracija otrok migrantov v določenih nižjih srednjih šolah, v teh šolah so učno manj uspešni, čutijo se zavržene in potisnjene v rob družbe
- 2 vzroka: šole so v predmestjih in starši morajo otroke vpisati v najbližjo šolo, bogatejši in informirani vpišejo starše v bolj ugledne zasebne šole

28
Q

Korigirana Rawlsova teorija pravičnosti

A
  • > pravičnost je tako pomembna, da moramo institucije ki niso pravične ukiniti
    1. problem: Rawls dopušča tudi nepravičnost, če je ta nujno potrebna za preprečitev še večje nepravičnosti -> torej šole ni treba niti popraviti niti ukiniti
    2. problem: splošna koncepcija pravičnosti je tesno povezana z enako razdelitvijo dobrin po drugi strani pa odobrava kot enake vendar pri tem ne odpravlja vseh neenakosti ampak le tiste ki nekomu škodujejo
  • > načela
    1. vsaka oseba mora imeti enako pravico do najširšega skupnega sistema enakih temeljnih svoboščin, ki so združljive s podobnim sistemom svoboščin za vse
    2. družbene in ekonomske neenakosti morajo biti urejene tako, da so obenem kar najbolj koristne za tiste, ki so v najslabšem položaju in vezane na družbene položaje ki so dostopni vsem pod pogoji poštene enakosti možnosti
  • > zavzema se za sistem javnega šolstva
29
Q

izobraževanje in načelo poštene enake možnosti

A
  • formalna enaka možnost izključuje pravne ovire, za pošteno enako možnost pa je pomembno da ima vsak pošteno možnost da dejansko doseže položaj
  • popolna aplikacija bi vodila v prikazovanje uspeha asmo na podlagi sposobnosti in talenta, a otroka oblikuje tudi družina na katero nimamo vpliva
  • rešitve: 1. razlikovanje dveh faz šolanja (na 1. stopnji korigiramo na 2. in 3. stopnji pa pustimo vsakomur da gre kakor mu dopuščajo sposobnosti), 2. način preseganja obravnavane težave (ne silimo posameznika v izobraževanje ki ga noče/ni sposoben narediti)
30
Q

izobraževanje in načelo razlike

A
  • dopustne so samo tiste neenakosti ki prinašajo korist ljudem v najslabšem položajo v družbi
  • vlaganje v izobraževanje usmerjeno predvsem v izboljšanje dologoročnih pričakovanj defavoriziranih
    e
  • kritika: talent je obravnavan kot skupna last
31
Q

Sardoč - enake izobraževalne možnosti in družbena neenakost

A
  • vsi posamezniki omogočen dostop do ustrezne izobrazbe, arbitrarni dejavniki (spol, rasa…) nimajo vpliva na proces konkuriranja za selektivne družbene položaje
  • določen položaj mora biti dan najustreznejšemu kandidatu
  • enake izobraževalne možnosti so temelj javnega šolanja in eden od osnovnih mehanizmov zagotavljanja pravičnosti
32
Q

Sardoč - splošni model enakih možnosti

A
  • načelo nediskriminiranja: enake pravice ne glede na spol, raso, poreklo, veroizpoved…
  • načelo izenačitve položaja: zmanjšati/odpraviti prednost priviligiranih in ovire depriviligiranih
  • 2 dela
    1. politični del: zagotavljanje dostopa ki temelji na načelu nediskriminiranja (presojamo samo o lastnostih pomembnih za opravljanje položaja)
    2. socialni del: odpraviti morebitno prednost in ovire na drugi strani (kompenzacijski programi)
33
Q

Meritokracija

A

priložnost osebe da pridobi priviligiran položaj in koristi je popolnoma odvisna od njegovega truda in talenta

  • vsak dobi kar si zasluži
  • na proces usmerjeno: tekmovanje, konkurenca
  • na cilj usmerjeno: izkupiček tekmovanja - dobimo najboljšega kandidata
  • meritokracija je veljavna ko velja enakost dostopa in enakost obravnavanja
34
Q

Kritika in ugovori enakih možnosti

A
  • zmerna kritika: na meritokraciji utemeljena pojmovanja enakih možnosti so nezadostno občutljiva na različne pojavne oblike neenakosti, kot formalni okvir so enake možnosti nezadostne in pomanjkljive za zagotavljanje pravičnosti
  • radikalna kritika: skeptična do učinkov zagotavljanja enakih možnosti, ne priznavajo tega kot pravičnega mehanizma
  • ugovor povezan s procesom: očitek da zahteva zagotavljanje enakih možnosti določeno mero intervencije sstrani države in njenega insitucionalnega okvira -> velika sredstva potrebna za izeenačevanje porabiti za ostale
  • ugovor povezan z rezultati: zmagovalci in poraženci, zavrača se krivda na posameznikih, “državo staneš več ker si iz slabšega okolja”
35
Q

Kodelja - šolnine

A
  • odložene šolnine
  • šolnine na zasebnih šolah: omejene na višino da jih lahko financirajo manj premožni starši, pri držajih to onemogoča šolanje revnim in bogati mda možnost kupljenega dostopa do elitnih šol
  • starši ne bi smeli imeti pravice pomagati svojim otrokom tako da škodijo drugim
  • negativna pravica: vsi starši lahko izberejo šolo v skladu z lastnim religioznim in filozofskim prepričanjem
  • pozitivna pravica: država dejansko pomaga pri uresničevanju tega
  • meritokracija na dodiplomskem študijo
36
Q

Argumenti v prid uvedbi šolnin

A
  1. spodbujanje racionalne izrabe časa in kapacitet
  2. spodbujanje kvalitete študija
  3. povečanje vpisnih mest za redne študente
  4. pravičnost financiranja visokošolskega izobraževanja
  5. velika zasebna korist od visokošolskega šolanja

SIEKO (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions