Brainscape's Knowledge GenomeTM


Top Flashcards (Certified)
All Flashcards

Economija > Ekonomska analiza prava > Flashcards

Ekonomska analiza prava Flashcards

1
Q

Alokacijska učinkovitost:

A

Značilnost učinkovitega trga, da je proizvodnja usklajena s preferencami potrošnikov, s čimer se maksimira blaginja družbe. Mejna koristnost dobrin za družbo je enaka njihovim mejnim stroškom. (Posnetek: Transformacijska krivulja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Asimetrija informacij:

A

Situacija, v kateri ima ena od transakcijskih strank več informacij kot druga. Asimetrija informacij ustvarja neravnovesje v moči, kar lahko vodi v neučinkovitost ali celo nepopolnost trga (market failure). Glej tudi negativno selekcijo in moralni hazard.  (Posnetek: Asymmetric Information and Used Cars)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Behavioristična/vedenjska ekonomija

A

Veja ekonomije, ki preučuje učinke psiholoških, kognitivnih, kulturnih in družbenih dejavnikov na odločitve posameznikov ali institucij ter preučuje, kako te odločitve odstopajo od tistih, ki jih predvideva klasična (racionalna) ekonomska teorija. 

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Coasov teorem

A

Ideja, da bodo pogajanja v sporu glede lastninskih pravic pod ustreznimi pogoji vedno vodila do Pareto optimalne rešitve, ne glede na začetno razdelitev lastninskih pravic. Pogoji za veljavo teorema so jasno definirane lastninske pravice, ki jih je mogoče učinkovito uveljavljati, popolnost informacij ter ničelni transakcijski stroški.  (Posnetek: The Coase Theorem)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Čredni nagon (herd effect)

A

Tendenca posameznikov, da slepo sledijo dejanjem večjih skupin. Primer črednega nagona so vlagatelji, ki sledijo dejanjem drugih vlagateljev, namesto da bi se zanašali na lastno analizo. (Posnetek: Who is more rational, you or the market?)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Delnica

A

Lastniški vrednostni papir, ki delničarju daje določene pravice, npr. pravico do udeležbe pri upravljanju delniške družbe in pravico do dela dobička (dividende) ter pri delitvi likvidacijske mase. (Posnetki: Obrestna mera, vrednostni papirji in kapitalizacija; Introduction to Stock Markets)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Delniška družba

A

Kapitalska gospodarska družba, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice. (Posnetek: Stock markets)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Dispozitivna pravna pravila (default rules)

A

Pravno pravilo, ki ga je mogoče spremeniti/razveljaviti s pogodbo ali drugim pravno veljavnim dogovorom. Glej tudi kogentna pravna pravila.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Dividenda

A

Del dobička delniške družbe, ki je lahko razdeljen delničarjem. Dohodek, ki ga prinaša delnica. (Posnetek: Obrestna mera, vrednostni papirji in kapitalizacija)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Dolžnost razkritja (duty of disclosure)

A

Dolžnost, da stranke razkrijejo vse informacije, ki so pomembne za vprašanje v zadevi. Stranke morajo informacije razkriti tako sodišču kot drugi stranki.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Drugi teorem blagostanja:

A

ružbeno blaginjo je mogoče maksimirati (tj. doseči Pareto optimalno razdelitev) v ravnotežju z ustrezno prerazdelitvijo sredstev oz. dohodka posameznikov. Glej tudi prvi teorem blagostanja in Pareto ravnotežje/učinkovitost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Družbena učinkovitost:

A

Optimalna porazdelitev dobrin v družbi ob upoštevanju vseh zunanjih ter notranjih stroškov in koristi. Družbena učinkovitost nastopi, ko je mejna koristnost družbe enaka mejnim stroškom družbe.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Družbeni stroški:

A

Vsota zasebnih stroškov, ki nastanejo zaradi transakcije, in zunanjih stroškov, ki jih imajo potrošniki zaradi tega, ker so izpostavljeni transakciji, in za katere ne prejmejo nadomestila.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Ekonomika blaginje (welfare economics)

A

Veja ekonomije, ki se ukvarja s tem, kako struktura trgov ter razporejanje dobrin in virov vplivata na splošno blaginjo družbe.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Ekonomska analiza prava

A

Metoda, ki uporablja orodja mikroekonomije za analizo pravnih pravil in institucij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Eksternalije (negativne, pozitivne, Pareto relevantne)

A

Stroški ali koristi, ki jih povzroči akter (npr. proizvajalec), a jih finančno ne nosi ali ne prejme. Glej tudi internalizacijo eksternalij. (Posnetka: Eksternalije; An Introduction to Externalities)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Free-riding:

A

Nepopolnost trga, ki nastane, ko nekateri člani skupnosti ne prispevajo svojega pravičnega deleža k stroškom skupne dobrine. Težava je torej obremenjevanje skupne dobrine, ki nastane zaradi njene (pretirane) uporabe s strani posameznikov, ki zanjo ne plačujejo pravičnega deleža. (Posnetek: Free rider problem)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Internalizacija eksternalij

A

Katerakoli metoda, s katero se doseže, da tisti, ki ustvarjajo eksternalije, te upoštevajo pri svojem odločanju. Glej tudi eksternalije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Izravnalna odškodnina (compensatory damages)

A

Odškodnina, ki se dodeli oškodovancu kot nadomestilo za nastalo škodo. Glej tudi kaznovalno odškodnino.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Javne dobrine v ekonomskem smislu

A

Dobrine, ki so neizključujoče (posameznika ni mogoče izključiti iz njihove uporabe) in nerivalne (uporaba te dobrine s strani ene oseba ne zmanjšuje možnosti uporabe te dobrine s strani nekoga drugega).   (Posnetek: A deeper look at public goods)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Javne dobrine v pravnem smislu

A

Dobrine, ki so zaradi politične odločitve dostopne vsem brezplačno oziroma so dostopne po nižjih cenah, kot bi bile določene na trgu.   (Posnetek: A deeper look at public goods)  

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaldor-Hicks učinkovitost

A

Situacija, v kateri ni mogoča Kaldor-Hicks izboljšava. Določena prerazdelitev je Kaldor-Hicks izboljšava, če bi lahko tisti, ki so v prerazdelitvi profitirali, hipotetično nadomestili tiste, ki so v prerazdelitvi izgubili, kar bi privedlo do Pareto izboljšave.  

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaznovalna odškodnina (punitive damages)

A

Odškodnina, ki jo mora povzročitelj škode plačati poleg izravnalne odškodnine in ki je naložena s kaznovalnim namenom. Glej tudi izravnalno odškodnino.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kogentna pravna pravila (mandatory rules)

A

Pravila, od katerih s sporazumom ni mogoče odstopati. Glej tudi dispozitivna pravna pravila.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Krivulja ravnodušnosti
udi indiferenčna krivulja: Krivulja, ki nam prikazuje vse možne kombinacije dveh dobrin, med katerimi je potrošnik ravnodušen. (Glej: Indifference Curves; 2. Gossenov zakon v potrošnji; 2. Gossenov zakon) (Posnetek s tolmačem: 2. Gossenov zakon v potrošnji) (Grafi: Krivulja enakega zadovoljstva - indeferenčna krivulja.pdf, Krivulja enakega zadovoljstva - indiferenčna krivulja2.pdf, Sekanje krivulj enakega zadovoljstva.pdf, Zamenljive dobrine - popolni substituti.pdf, Komplementarne dobrine.pdf)
26
Maksimiranje družbene blaginje (social welfare maximisation)
Maksimiranje splošnega zadovoljstva družbe; maksimiranje skupnega surplusa (seštevek potrošniškega in produkcijskega dobička).
27
Monopol
Tržno stanje, v katerem je na trgu en ponudnik. (Posnetek: Monopol) (Posnetek s tolmačem: Monopol)
28
Moralni hazard
Situacija, ki nastane, kadar lahko akter tvega, ne da bi mu bilo treba nositi posledice celotnega tveganja.  (Posnetki: Moral Hazard)
29
Naklonjenost tveganju (risk seeking)
Težnja po iskanju tveganja.
30
Naravni monopol:
Vrsta monopola, ki nastane zaradi edinstvenih okoliščin, v katerih lahko zaradi visokih vstopnih stroškov in ekonomij obsega le ena gospodarska družba učinkovito zagotavlja določene dobrine ali storitve na določenem ozemlju.
31
Nashevo ravnotežje (Nash equilibrium)
Situacija, ki nastopi v igri, če vsak igralec izbere strategijo in če nato nobeden od igralcev ne more povečati svojega pričakovanega dobička s spremembo svoje strategije, ne da bi tudi nekdo od drugih igralcev spremenil svojo strategijo. (Posnetek: Office Hours: Game Theory)
32
Negativna selekcija (adverse selection)
Položaj, v katerem imajo prodajalci informacije o nekem vidiku kakovosti izdelka, ki jih kupci nimajo, ali obratno. Primer izkoriščanja asimetrije informacij.  (Posnetek: Adverse Selection)
33
Nenaklonjenost izgubam (loss aversion)
Pojav, da posamezniki realno ali potencialno izgubo zaznavajo kot psihološko hujšo od enakovrednega dobička. Glej tudi teorijo perspektiv.
34
Nenaklonjenost tveganju (risk aversion)
Težnja po izogibanju tveganju.
35
Omejena odgovornost (limited liability)
V korporacijskem pravu o omejeni odgovornosti govorimo, kadar družba za svoje obveznosti odgovarja le s svojim kapitalom, družbeniki pa za obveznosti družbe niso osebno odgovorni.
36
Omejena racionalnost (bounded rationality)
Ideja, da so posamezniki pri svojih odločitvah omejeno racionalni in da bodo zaradi teh omejitev izbrali odločitev, ki je zadovoljiva in ne optimalna.
37
Oportunitetni stroški
Izgubljene koristi, ki bi bile pridobljene z neizbrano možnostjo. (Posnetek: Opportunity Cost and Tradeoffs; Comperative Advantage)
38
Pareto ravnotežje/učinkovitost
Stanje, ko nihče od sodelujočih subjektov ne more izboljšati svojega položaja, ne da bi s tem poslabšal položaj drugega subjekta. 
39
Paternalizem:
Vmešavanje države ali posameznika v življenje druge osebe proti njeni volji, z ugovorom, da bo drugi osebi zaradi vmešavanja bolje ali da bo zaščitena pred škodo.
39
Pigouvijska subvencija
Subvencija namenjena proizvajalcem blaga ali storitev, ki povzročajo pozitivne eksternalije, da bi dosegli optimalno količino dobrine na trgu. 
40
Pigouvijski davek
Davek namenjen obdavčitvi proizvajalcev blaga ali storitev, ki povzročajo negativne eksternalije, da bi dosegli optimalno količino dobrine na trgu.  (Posnetek: Pigouvian tax)
41
Pogodbena krivulja/Pareto množica
Množica točk, ki predstavlja končne razdelitve dveh dobrin med dvema osebama, ki bi lahko nastale kot rezultat vzajemno koristnega trgovanja med tema osebama ob upoštevanju njunih začetnih razdelitev dobrin. Vse točke na krivulji so torej Pareto učinkovite. Glej tudi Pareto ravnotežje/učinkovitost.
42
Pravna lastnina
Institut pravnega reda. – lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati (37. člen SPZ). Lastninska pravica je lahko omejena z drugimi stvarnimi pravicami. Lastninska pravica zajema upravičenja: ius utendi (pravica uporabe), ius fruendi (pravica uživanja), ius abutendi (pravica do razpolaganja) in obligatio procurandi (obveznost skrbi za objekt). (Posnetek: Pravna in ekonomska lastnina) (Posnetek s tolmačem: Pravna in ekonomska lastnina)
43
Priporniška dilema
Igra, ki prikazuje, kako dva posameznika, ki delujeta v lastnem interesu, ne dosežeta optimalnega rezultata.
44
Problem principal-agent
Konflikt preferenc med pooblastiteljem in pooblaščencem. Glej tudi stroške posredovanja. (Posnetek: Principal-agent problem)
45
Problem zadržanja (holdout problem)
Situacija, ko se prodajalec določene dobrine strateško odloči, da dobrine ne proda, čeprav potencialni kupec ponudi ceno, ki bi jo prodajalec sprejel. Namesto sprejema ponudbe prodajalec zahteva višjo ceno, kar lahko ovira posel, povzroči stroške in posledičnost vodi v neučinkovitost.
46
Prvi teorem blagostanja
Konkurenčni trgi vodijo v Pareto učinkovit rezultat. Glej tudi drugi teorem blagostanja in Pareto ravnotežje/učinkovitost.
46
Produkcijska učinkovitost
Raven proizvodnje, pri kateri ni mogoče proizvajati dodatnih količin dobrine, ne da bi znižali raven proizvodnje druge dobrine.
47
Razpršitev tveganja (risk diversification):
V finančnem sektorju je razpršitev strategija združevanja različnih naložb v portfelju, da bi se zmanjšalo tveganje portfelja. (Posnetek: Investing: Why you should Diversify)
47
Rent-seeking:
Situacija, ko si subjekt prizadeva pridobiti dodatno bogastvo brez vzajemnega prispevka k produktivnosti. (Posnetek: Rent-seeking)
48
Signalizacija (signalling)
Verodostojno posredovanje informacij v okoliščinah asimetrije informacij. Na primer, prodajalci kupcem signalizirajo, da ponujajo kvaliteten izdelek s tem, da nudijo enoletno garancijo.
49
Specifičnost sredstev (asset specificity)
Stopnja, do katere je mogoče sredstvo zlahka prilagoditi za druge namene. Sredstvo z visoko specifičnostjo je uporabno le za določene naloge ali v določenih okoliščinah. Specifičnost sredstev lahko delimo na specifičnost lokacije, fizično specifičnost, človeško specifičnost in namensko specifičnost.
50
Stroški informacij (information costs)
Stroški, ki nastanejo zaradi pridobivanja določene informacije. (Posnetek: Information and incentives)
51
Stroški iskanja (search costs)
Stroški, ki nastanejo zaradi iskanja nasprotne stranke v transakciji.
52
Teorija iger
Teoretični okvir za razumevanje družbenih situacij, v katerih nastopajo akterji, ki med sabo tekmujejo.
52
Stroški posredovanja (agency costs)
Stroški, ki nastanejo zaradi konflikta preferenc med pooblastiteljem in pooblaščencem. Glej tudi problem principal-agent.
53
Teorija javne izbire
Teorija, ki netržno obnašanje analizira skozi prizmo mikroekonomije. Teorija med drugim analizira, kako politiki ne delujejo v najboljšem interesu svojih volivcev in kako spodbude in osebne koristi oblikujejo njihove odločitve.  
54
Teorija perspektiv (prospect theory)
Teorija, ki prikazuje, da se preference ljudi glede tveganja razlikujejo glede na to, ali se posamezniki soočajo z dobičkom ali izgubo, ki se merita glede na njihovo referenčno točko. Glej tudi nenaklonjenost izgubam.
55
Teorija racionalne izbire
Teorija, ki pravi, da posamezniki s pomočjo tehtanja prednosti in slabosti sprejmejo tisto odločitev, ki bo najbolje izpolnila njihove osebne cilje in maksimirala njihov lastni interes (koristnost). (Posnetek: 2 Gossenov zakon v potrošnji)
56
Tragedija skupnega
Situacija, ko posameznik porablja skupno dobrino na račun družbe. Skupna dobrina je dobrina, ki je rivalska in neizključljiva.  
57
Transakcijski stroški (transaction costs)
Stroški, ki nastanejo zaradi sklepanja kakršnekoli transakcije na trgu.
58
Učinek imetništva (endowment effect)
Pristranskost, v skladu s katero posameznik pripisuje predmetu, ki ga že ima, večjo vrednost, kot bi jo pripisal istemu predmetu, če ga ne bi imel v lasti.
59
Utilitarizem:
Filozofija, ki nalaga, da morajo ljudje maksimirati koristnost ali zadovoljstvo in zmanjšati nesrečo ali bolečino.

Economija (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions