Ekonomija Flashcards
1
Q
Alokacijska učinkovitost
A
značilnost učinkovitega trga, da je proizvodnja usklajena s preferencami potrošnikov, s čimer se maksimira blaginja družbe. Mejna koristnost dobrin za družbo je enaka njihovim mejnim stroškom. (Posnetek: Transformacijska krivulja)
2
Q
Amortizacija
A
Postopno odpisovanje začetne nabavne vrednosti sredstva in prenašanje dela denarnega dohodka od prodanih proizvodov v poseben (amortizacijski) sklad, iz katerega se po odpisu sredstva financira nakup novega sredstva. (Posnetek: BDP, amortizacija in obnova)
3
Q
Analiza stroškov in koristi (cost-benefit)
A
Merjenje koristi odločitve, zmanjšanih za stroške te odločitve.
4
Q
Apreciacija
A
Na splošno je apreciacija povečanje vrednosti sredstva s tekom časa. Apreciacija valute je povečanje vrednosti ene valute v primerjavi z drugo valuto v sistemu drsečega tečaja.
5
Q
Arbitraža
A
Izkoriščanje (kratkotrajnih) razlik v cenah določenega sredstva na različnih trgih. Možnost arbitraže je posledica neučinkovitosti na trgih, pri čemer arbitraža te neučinkovitosti hkrati izkorišča ter odpravlja.
6
Q
Asimetrija informacij
A
Situacija, v kateri ima ena od transakcijskih strank več informacij kot druga. Asimetrija informacij ustvarja neravnovesje v moči, kar lahko vodi v neučinkovitost ali celo nepopolnost trga (market failure). Glej tudi negativno selekcijo in moralni hazard. (Posnetek: Asymmetric Information and Used Cars)
7
Q
Avtonomna potrošnja
A
Potrošnja, ki nastane zaradi povečanja njene koristnosti (pri danem realnem dohodku in obrestni meri).
8
Q
Avtonomne investicije
A
Investicije, ki jih povzroči povečanje interne stopnje donosnosti (pri dani potrošnji in obrestni meri).
9
Q
Banka
A
Finančna ustanova, ki sprejema depozite, ponuja storitve vodenja transakcijskih računov, daje različna posojila ter lahko ponuja finančne produkte. (Posnetek: What do Banks do?)
10
Q
Behavioristična/vedenjska ekonomija
A
Veja ekonomije, ki preučuje učinke psiholoških, kognitivnih, kulturnih in družbenih dejavnikov na odločitve posameznikov ali institucij ter preučuje, kako te odločitve odstopajo od tistih, ki jih predvideva klasična (racionalna) ekonomska teorija.
11
Q
Blagovna/naturalna menjava/barter/naravno gospodarstvo
A
Vrsta gospodarstva, v katerem se denar ne uporablja kot posrednik v menjavi. Dobrine se delijo z neposredno menjavo.
12
Q
Bogastvo
A
Vsota dobrin, s katerimi razpolaga gospodarstvo. (Posnetki: Bogastvo; BDP, investicije in bogastvo, Basic facts of wealth) (Posnetki s tolmačem: Bogastvo, BDP, investicije in bogastvo)
13
Q
Bruto domači proizvod (BDP)
A
Skupna tržna vrednost končnih proizvedenih dobrin in storitev določenega narodnega gospodarstva v določenem časovnem obdobju (ponavadi enem letu). (Posnetki: BDP, investicije in bogastvo; Košarica dobrin, indeksi, BDP in računska naloga; What Is Gross Domestic Product (GDP)?)
14
Q
Cenovna diskriminacija
A
Zaračunavanje različnih cen različnim skupinam povpraševalcev za isto blago ali storitev, s ciljem maksimirati dobiček. Pogoji: (1) ponudnik je monopolist, (2) ponudnik ima sposobnost razbiti trg na več delov z različno cenovno elastičnostjo povpraševanja, (3) med deli trga ni komunikacije. Ponudnik popolno cenovno diskriminira, kadar lahko vsakemu povpraševalcu zaračuna različno ceno, ki znaša točno toliko, kot je povpraševalec pripravljen plačati. (Glej: Cenovna diskriminacija; Introduction to price discrimination, The Social Welfare of Price Discrimination)
15
Q
Centralna banka
A
Javna institucija, ki upravlja valuto države ali skupine držav in nadzoruje ponudbo denarja (količino denarja v obtoku). V Evropski uniji Evropska centralna banka (ECB) tudi nadzoruje ostale centralne banke in bančni sistem. (Posnetek: Monetarna in fiskalna politika, končni in posredni cilji)
16
Q
Coasov teorem
A
Ideja, da bodo pogajanja v sporu glede lastninskih pravic pod ustreznimi pogoji vedno vodila do Pareto optimalne rešitve, ne glede na začetno razdelitev lastninskih pravic. Pogoji za veljavo teorema so jasno definirane lastninske pravice, ki jih je mogoče učinkovito uveljavljati, popolnost informacij ter ničelni transakcijski stroški. (Posnetek: The Coase Theorem)
17
Q
Časovna vrednost denarja
A
Ideja, da je prejeti denar v sedanjosti vreden več kot enaka količina denarja, prejeta v prihodnosti. Pri ocenjevanju vrednosti naložbe je treba prihodnji prihodek diskontirati po določeni stopnji, da dobimo neto sedanjo vrednost. Višja kot je diskontna stopnja, nižja je neto sedanja vrednost. Glej tudi diskontiranje.
18
Q
Čista konkurenca
A
Idealna vrsta tržne strukture, kjer je cena enaka mejnim stroškom. Lastnosti čiste konkurence: velik in homogen trg, popolnost informacij, odsotnost eksternalij in transakcijskih stroškov, odsotnost državnih kontrol, nobeden od akterjev ne more vplivati na ceno (price-taker), racionalnost akterjev, prost vstop in izstop na/iz trg/-a, gibljivost faktorjev… (Posnetka: Tržna stanja, Čista konkurenca in monopol)
19
Q
Davčni multiplikator
A
Koeficient, ki razloži vpliv spremembe davkov na spremembo realnega BDP. (Posnetek: Davčni multiplikator)
20
Q
Deflacija
A
Znižanje splošne ravni cen blaga in storitev v določenem gospodarstvu. (Posnetka: BDP, inflacija in indeksi cen; Košarica dobrin, indeksi, BDP in računska naloga)
21
Q
Delnica
A
Lastniški vrednostni papir, ki delničarju daje določene pravice, npr. pravico do udeležbe pri upravljanju delniške družbe in pravico do dela dobička (dividende) ter pri delitvi likvidacijske mase. (Posnetki: Obrestna mera, vrednostni papirji in kapitalizacija; Introduction to Stock Markets)
21
Q
Delniška družba
A
Kapitalska gospodarska družba, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice. (Posnetek: Stock markets)
22
Q
Denarna menjava
A
Za razliko od blagovne menjave, pri denarni menjavi denar nastopa kot posrednik v menjavi. (Posnetek: Money)
23
Q
Depreciacija
A
Na splošno je depreciacija zmanjšanje vrednosti sredstva s tekom časa. Depreciacija valute je zmanjšanje vrednosti ene valute v primerjavi z drugo valuto v sistemu drsečega tečaja.
24
Depresija
Hud in dolgotrajen upad gospodarske aktivnosti; močna recesija, ki traja več let (več kot tri) ali povzroči vsaj 10-odstotni padec letnega BDP. (Posnetek: Understanidng the Great Depression)
25
Devalvacija
Zmanjšanje vrednosti ene valute v primerjavi z drugo valuto v sistemu fiksnega tečaja.
26
Diskontiranje
Postopek določanja sedanje vrednosti plačila ali toka plačil, ki jih bomo prejeli v prihodnosti. Glej tudi časovno vrednost denarja. (Posnetek: Obrestna mera, vrednostni papirji in kapitalizacija)
27
Distribucijski učinek monopola
Monopolistovo prisvajanje dela potrošniškega in/ali produkcijskega dobička (prisvojeni del dobička postane monopolni dobiček). (Posnetki: Produkcijski in distribucijski učinek monopola, Monopol; Maximizing profit under Monopoly)
28
Diverzifikacija
Razprševanje investicij, ki pripomore k povečanemu skupnemu varstvu naložb. (Posnetek: Investing: Why you should Diversify)
29
Dividenda
Del dobička delniške družbe, ki je lahko razdeljen delničarjem. Dohodek, ki ga prinaša delnica. (Posnetek: Obrestna mera, vrednostni papirji in kapitalizacija)
29
Dobrina
Sredstvo, ki je sposobno zadovoljiti potrebe.
30
Dohodkovna premica/premica enakih izdatkov/premica dohodka
Premica, ki prikazuje vse možne kombinacije dveh dobrin, ki jih lahko kupimo z določenim dohodkom. Nagib dohodkovne premice prikazuje odnos medsebojne menjave relevantnih dveh dobrih (relativne cene), oddaljenost od središča koordinatnega sistema pa prikazuje velikost dohodka. (Posnetka: 2 Gossenov zakon v potrošnji in 2 Gossenov zakon)
31
Dumping:
Praksa, ko država ali gospodarska družba izvozi izdelek po ceni, ki je na tujem uvoznem trgu nižja od cene na izvoznikovem domačem trgu.
32
Duopol/Duopson
Tržno stanje, v katerem sta na trgu dva ponudnika/povpraševalca.
33
Dvojni monopol
Stanje na trgu, ko je monopolist hkrati tudi monopsonist. (Posnetek: Dvojni monopolist)
34
Ekonomija obsega (economies of scale)
Stroškovne koristi, ki jih imajo gospodarske družbe od učinkovite proizvodnje, saj se stroški porazdelijo med večjo količino blaga. Ekonomija obsega se nanaša na zmanjšanje mejnih stroškov s proizvodnjo dodatnih enot. (Posnetek: Economies of scale)
35
Ekonomija razpona (economies of scope)
Koristi gospodarske družbe, kadar je proizvodnja večjega števila različnih dobrin ali storitev skupaj za gospodarsko družbo stroškovno učinkovitejša kot proizvodnja manjšega števila različnih dobrin ali proizvodnja vsake dobrine posebej.
36
Ekonomija
Družboslovna veda, ki se ukvarja s proizvodnjo, distribucijo in potrošnjo blaga in storitev ter analizira odločitve, ki jih posamezniki, gospodarske družbe in države sprejemajo pri delitvi virov.
37
Ekonomska lastnina
Dejansko vprašanje. Ekonomski lastnik je tisti, ki od stvari pridobiva čisti proizvod. (Posnetek: Pravna in ekonomska lastnina)
38
Ekonomski model
oenostavljen opis realnosti, namenjen pridobivanju hipotez o ekonomskem obnašanju, ki jih je mogoče preveriti.
39
Ekonomsko načelo
Princip doseganja določenega učinka s čim manjšimi sredstvi ali pa doseganja čim večjega učinka z določenimi sredstvi.
40
Eksternalije (negativne, pozitivne, Pareto relevantne)
Stroški ali koristi, ki jih povzroči akter (npr. proizvajalec), a jih finančno ne nosi ali ne prejme. (Glej: Eksternalije; An Introduction to Externalities, The Coase Theorem, Command and control solutions, Trading pollution)
41
Elastičnost:
Merilo občutljivosti spremenljivke na spremembo druge spremenljivke. Na primer, dohodkovna elastičnost povpraševanja meri, koliko se spremeni povpraševanje, če se spremeni dohodek. (Posnetki: Elasticity of demand; Elasticity of Supply; Čista konkurenca in monopol)
42
Engelova zakonitost
Opazka, da se z naraščanjem družinskega dohodka zmanjšuje delež izdatkov za hrano, čeprav se skupni znesek izdatkov za hrano povečuje. Izdatki za stanovanje in oblačila ostanejo sorazmerno enaki, izdatki za izobraževanje, zdravje in rekreacijo pa se povečajo.
43
Fiksni stroški
Stroški, ki niso odvisni od obsega proizvodnje. (Posnetek: Graf stroškov)
44
Fiktivni kapital:
Kapital, za katerega se proda/kupi podjetje s profitno stopnjo, ki je drugačna od obrestne mere. (Posnetek: Obrestna mera, vrednostni papirji in kapitalizacija)
45
Fiskalna politika
Politika uravnavanja proračuna (dohodki in izdatki). (Posnetka: Monetarna in fiskalna politika, končni in posredni cilji; Introduction to Fiscal policy)
46
Free-riding
Nepopolnost trga, ki nastane, ko nekateri člani skupnosti ne prispevajo svojega pravičnega deleža k stroškom skupne dobrine. Težava je torej obremenjevanje skupne dobrine, ki nastane zaradi njene (pretirane) uporabe s strani posameznikov, ki zanjo ne plačujejo pravičnega deleža. (Posnetek: Free rider problem)
47
Frikcijska brezposelnost
Brezposelnost zaradi iskanja nove zaposlitve. (Posnetek: Frictional Unemployment)
48
Giffenova dobrina
Dobrina, katere povpraševana količina se poveča, ko cena dobrine naraste, in zmanjša, ko cena pade. Krivulja povpraševanja po Giffenovi dobrini je naraščajoča.
49
Ginijev koeficient
Koeficient, ki meri porazdelitev dohodka med prebivalstvom in služi kot merilo ekonomske neenakosti. Koeficient se giblje od 0 do 1, pri čemer 0 pomeni popolno enakost, 1 pa popolno neenakost.
50
Gospodarjenje
Zavestna dejavnost, katere namen je zmanjšati omejenost dobrin.
51
Gospodarska rast
Povečanje proizvodnje gospodarskih dobrin in storitev v enem časovnem obdobju v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Meri se lahko nominalno ali realno (prilagojeno zaradi inflacije). (Posnetek: Gospodarska rast)
52
Gospodarski cikel
Gospodarska nihanja med obdobji ekspanzije in krčenja
53
Haavelmovo pravilo
Ob uravnoteženem proračunu znaša multiplikator proporcionalnega obdavčenja 1. (Posnetek: Haavelmovo pravilo)
54
Hiperinflacija
Hitra, pretirana in nenadzorovana splošno rast cen v gospodarstvu (običajno več kot 50 % na mesec). (Posnetek: Zimbabwe and Hyperinflation)
55
Iluzija denarja
Pojav, da ljudje svoje bogastvo in dohodek obravnavajo v nominalnih in ne v realnih vrednostih (ne upoštevajo inflacije). (Posnetek: Costs of Inflation: Price Confusion and Money Illusion)
56
Implicitni deflator
Splošni indeks cen, impliciran v nominalnem proizvodu (nominalni proizvod delimo z realnim proizvodom) (Posnetek: BDP, inflacija in indeksi cen)
57
Indeks cen
Indeks, ki izraža raven cen blaga glede na raven cen istega blaga v poljubno izbranem obdobju in se uporablja za označevanje sprememb ravni cen iz enega obdobja v drugo. (Posnetki: Inflacija; BDP, inflacija in indeksi cen; Košarica dobrin, indeksi, BDP in računska naloga)
58
Individualna ponudba
Ponudba posamezne osebe
59
Individualno povpraševanje
Povpraševanje posamezne osebe.
60
Inferiorne oziroma slabe dobrine
Dobrine, po katerih se povpraševanje zmanjša, ko se dohodek poveča, ceteris paribus.
61
Inflacija
Rast splošne ravni cen oz. zmanjševanje kupne moči denarja. (Posnetki: BDP, inflacija in ineksi cen; Košarica dobrin, indeksi, BDP in računska naloga)
62
inflacijski/deflacijski razmik
Razlika med dejanskim in potencialnim produktom.
63
Investicije/naložbe
Del proizvoda, ki v nekem obdobju ni bil porabljen, ampak prihranjen in je nekje naložen.
64
Izvedena potrošnja
Potrošnja, ki jo povzroči sprememba realnega dohodka.
65
Izvedene investicije
Investicije, ki jih povzroči sprememba produkcije (potrošnje)
66
Izvoz (Ex – Export)
Prehod dobrine ali storitve iz zasebnih gospodarskih enot našega gospodarstva v gospodarske enote tujega gospodarstva. (Posnetek: Uvoz in izvoz, korist od menjave)
67
Izvozno-uvozna bilanca
Razlika med uvozom in izvozom (Ex – Im). (Posnetek: Uvoz in izvoz, korist od menjave)
68
Javne dobrine v ekonomskem smislu
Dobrine, ki so neizključujoče (posameznika ni mogoče izključiti iz njihove uporabe) in nerivalne (uporaba te dobrine s strani ene oseba ne zmanjšuje možnosti uporabe te dobrine s strani nekoga drugega). (Posnetek: A deeper look at public goods)
69
Javne dobrine v pravnem smislu
Dobrine, ki so zaradi politične odločitve dostopne vsem brezplačno oziroma so dostopne po nižjih cenah, kot bi bile določene na trgu. (Posnetek: A deeper look at public goods)
70
Kaldor-Hicks učinkovitost:
Situacija, v kateri ni mogoča Kaldor-Hicks izboljšava. Določena prerazdelitev je Kaldor-Hicks izboljšava, če bi lahko tisti, ki so v prerazdelitvi profitirali, hipotetično nadomestili tiste, ki so v prerazdelitvi izgubili, kar bi privedlo do Pareto izboljšave.
71
Kapital
Produkcijski faktor; širok pojem, ki lahko obsega vse, kar daje vrednost ali koristi lastniku kapitala.
72
Kapitalizem
Gospodarski sistem, v katerem je kapital v zasebni lasti. Proizvodnja blaga in storitev v kapitalizmu temeljita na ponudbi in povpraševanju na svobodnem trgu (tržno gospodarstvo) za razliko od centralnega načrtovanju (plansko gospodarstvo).
73
Kartel
Združenje oz. dogovor proizvajalcev ali dobaviteljev z namenom ohranjanja visokih cen oz. nizkih količin in posledično omejevanja konkurence. (Posnetek: Cartels)
74
Koeficient žrtvovanja
Proizvod, ki ga je potrebno žrtvovati za znižanje inflacije. (Posnetek: Inflacija)
75
Komplementarne dobrine (komplementi)
Dobrine, ki se uporabljajo skupaj, v točno določenem razmerju, ceteris paribus. (Posnetek: 2 Gossenov zakon v potrošnji)
76
Košarica dobrin:
Predstavlja potrošniško porabo in se uporablja za spremljanje sprememb cen potrošniškega blaga in storitev skozi čas. Indeks cen življenjskih potrebščin, ki je običajno merilo inflacije, meri časovno spremembo cen košarice dobrin. (Posnetek: Košarica dobrin, indeksi, BDP in računska naloga)
77
Krivulja alternativnih proizvodnih možnosti
Krivulja, ki ponazarja možne kombinacije količin dveh produktov, ki se lahko proizvedejo, če za oba produkta potrebujemo določeno količino proizvodnega faktorja. (Posnetek: Transformacijska krivulja)
78
Krivulja ravnodušnosti (indiferenčna krivulja)
Krivulja, ki nam prikazuje vse možne kombinacije dveh dobrin, med katerimi je potrošnik ravnodušen. (Posnetki: Indifference Curves; 2 Gossenov zakon v potrošnji; 2 Gossenov zakon)
79
Kupna moč denarja
Količina blaga in storitev, ki jo je mogoče kupiti z enoto valute.
80
Kvantitativno sproščanje
Monetarna politika, pri kateri centralna banka na prostem trgu kupuje vrednostne papirje, da bi znižala obrestne mere in povečala ponudbo denarja. Za bolj natančno razlago glej: https://www.ecb.europa.eu/ecb/educational/explainers/show-me/html/app_infographic.en.html
81
Likvidnostna past
Situacija, do katere lahko pride, kadar potrošniki in vlagatelji kopičijo denar, namesto da bi ga porabili ali investirali, čeprav so obrestne mere nizke. Takrat z znižanjem obrestne mere ni mogoče spraviti še več likvidnostnega denarja v obtok. (Posnetek: Povpraševanje po denarju)
82
Luksuzne dobrine
Dobrine, po katerih se povpraševanje poveča za več odstotkov, kot se je povečal dohodek, ceteris paribus. (Posnetek: Elasticity of Demand)
83
Makroekonomija
Veja ekonomije, ki se ukvarja s strukturo, delovanjem, vedenjem in odločanjem celotnega gospodarstva. (Posnetek: Principles of Economics: Macroeconomics)
84
Maksimiranje
Proces ustvarjanja nečesa, kar je po količini, velikosti ali pomenu čim večje. Na primer, maksimiranje dobička je proces, s katerim gospodarska družba določi ceno in količino, ki bosta prinesli najvišji možni dobiček.
85
Mejna koristnost
Zadovoljstvo, ki ga potrošniku prinese dodatna enota dobrine. Sprememba skupne koristnosti, če se spremeni potrošena količina določene dobrine.
86
Mejna stopnja zamenljivosti (substitucije) med dobrinama
Razmerje menjave med dvema dobrinama, ki ohranja ravnodušnost potrošnika. (Posnetek: Indifference Curves)
87
Mejni stroški
Sprememba celotnih stroškov, ki jo povzroči sprememba proizvodnje za eno enoto.
88
Menjalni tečaj
tečaj, po katerem se lahko valuta ene države zamenja za valuto druge države. (Posnetek: Real and Nominal Exchange Rates)
89
Mikroekonomija
Veja ekonomije, ki preučuje odločitve posameznikov in gospodarskih družb o razdelitvi dobrin in storitev v proizvodnji, menjavi in potrošnji. (Posnetek: Introduction to Microeconomics)
90
Minimiziranje
Proces ustvarjanja nečesa, kar je po količini, velikosti ali pomenu čim manjše. Na primer, minimiziranje stroškov je proces proizvajanja določenega proizvoda z najnižjimi stroški.
91
Monetarna politika
Skupek instrumentov, s katerimi država oz. od nje pooblaščena centralna banka kontrolira količino denarja v obtoku, višino obrestnih mer in vse poti, po katerih se kreira denar. (Posnetek: Monetarna in fiskalna politika, končni in posredni cilji)
92
Monopol
Tržno stanje, v katerem je na trgu en ponudnik (Posnetek: Monopol)
93
Monopson:
Tržno stanje, v katerem je na trgu en povpraševalec. (Posnetek: Monopson)
94
Moralni hazard
Situacija, ki nastane, kadar lahko akter tvega, ne da bi mu bilo treba nositi posledice celotnega tveganja. (Posnetki: Moral Hazard)
95
Mrtva izguba
Strošek za družbo, ki nastane zaradi nepopolnosti trga, ko ponudba in povpraševanje nista v ravnotežju. (Posnetek: Produkcijski in distribucijski učinek monopola)
96
Naravna stopnja brezposelnost
Najnižja stopnja brezposelnosti, ki je posledica dejanskih ali prostovoljnih gospodarskih sil in je dolgoročno sprejemljiva. (Posnetek: Natural rate of Unemployment)
97
Negativna selekcija
Položaj, v katerem imajo prodajalci informacije o nekem vidiku kakovosti izdelka, ki jih kupci nimajo, ali obratno. Primer izkoriščanja asimetrije informacij. (Posnetek: Adverse Selection)
98
Nepopolnost trga (market failure)
Neučinkovita razdelitev dobrin, do katerega pride, ko racionalni posamezniki na trgu dosežejo rezultat, ki ni optimalen z vidika družbe kot celote.
99
Nevidna roka
Ideja Adama Smitha, da trg deluje, kot da bi ga vodila nevidna roka. Nevidna roka je prispodoba za nevidne sile, ki poganjajo svobodno tržno gospodarstvo, preko katerega se maksimira družbena korist. (Glej: Minimization of Total Industry Costs of Production, I, Rose, A Price Is a Signal Wrapped up in an Incentive)
100
Nominalni bruto domači proizvod (BDP)
BDP merjen v tekočih cenah. Glej tudi Bruto domači proizvod in Realni bruto domači proizvod. (Posnetki: Nominal vs. Real GDP; BDP, inflacija in indeksi cen; Košarica dobrin, indeksi, BDP in računska naloga)
101
Normalne dobrine
Dobrine, po katerih se povpraševanje poveča, če se poviša dohodek (ceteris paribus).
102
Obdobja po Marshallu
Po Marshallu ločimo tri obdobja, glede na to, kako se ponudba odzove na spremembo povpraševanja: (1) zelo kratko obdobje – izkoriščenje obstoječih zalog, (2) kratko obdobje – boljše izkoriščenje kapacitet, (3) dolgo obdobje – povečanje kapacitet. (Posnetek: Gibanje cen, obdobja po Marshallu in Ricardov učinek)
103
Obnova
Sredstva, ki so potrebna za obnovo proizvodnih faktorjev v nespremenjenem obsegu. (Posnetek: BDP, amortizacija in obnova)
104
Obrestna mera
Znesek obresti, ki jih je treba plačati v obdobju, kot delež posojenega, deponiranega ali izposojenega zneska (imenovanega glavnica). Obrestno mero lahko razumemo tudi kot nadomestilo za odlog potrošnje v prihodnost in za s tem povezano tveganje. (Posnetek: Obrestna mera, vrednostni papirji in kapitalizacija)
105
Obvezna rezerva
Minimalna rezerva denarja, ki jo morajo poslovne banke imeti v gotovini oz. na računu centralne banke.
106
Obveznica
Dolžniški vrednostni papir, pri katerem se izdajatelj obveznice obveže, da bo ob določenem času poplačal glavnico in dogovorjene obresti. (Posnetek: Obrestna mera, vrednostni papirji in kapitalizacija; Introductionto the Bond Market)
107
Okunova zakonitost
Negativno razmerje med rastjo proizvoda in spremembo stopnje brezposelnosti.
108
Oligopol/Oligopson
Tržno stanje, v katerem je na trgu manjše število ponudnikov/povpraševalcev.
109
Oportunitetni stroški
Izgubljene koristi, ki bi bile pridobljene z neizbrano možnostjo. (Posnetek: Opportunity Cost and Tradeoffs; Comperative Advantage)
110
Pareto ravnotežje/učinkovitost
Stanje, ko nihče od sodelujočih subjektov ne more izboljšati svojega položaja, ne da bi s tem poslabšal položaj drugega subjekta.
111
Phillipsova krivulja
Negativno razmerje med stopnjo inflacije in stopnjo brezposelnosti.
112
Pigouvijska subvencija
Subvencija namenjena proizvajalcem blaga ali storitev, ki povzročajo pozitivne eksternalije, da bi dosegli optimalno količino dobrine na trgu
112
Pigouvijski davek
Davek namenjen obdavčitvi proizvajalcev blaga ali storitev, ki povzročajo negativne eksternalije, da bi dosegli optimalno količino dobrine na trgu. (Posnetek: Pigouvian tax)
113
Plačilna bilanca
Statističen prikaz transakcij med rezidenti določenega gospodarstva ter nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. (Posnetka: Uvoz in izvoz, korist od menjave; Monetarna in fiskalna politika, končni in posredni cilji)
114
Ponudba
količina dobrine, ki so jo posamezni ponudniki pripravljeni in sposobni ponuditi pri različnih cenah, na določenem trgu, ob določenem času, če vse ostale spremenljivke, ki vplivajo na ponudbo, držimo konstantne (ceteris paribus). (Posnetka: Ponudba in povpraševanje S&D; Računska naloga, Ponudba in povpraševanje)
115
Pospešena amortizacija
Kadar sredstvo odpisujemo hitreje, kot bi bilo to potrebno - življenjska doba sredstva je daljša od amortizacijske dobe. (Posnetek: BDP, amortizacija in obnova)
116
Potencialni produkt
Produkt, ki ga lahko gospodarstvo doseže, če 100% izkoristi svoje kapacitete. (Posnetek: Sprememba proizvoda s pomočjo spremembe trošenja)
117
Potrošna funkcija
Funkcija, ki meri razmerje med realnim dohodkom in celotno potrošnjo dobrin in storitev. (Posnetek: Računska naloga: funkcija trošenja in stopnja obdavčenja)
118
Potrošniški dobiček
Razlika med ceno, po kateri je posamezen povpraševalec pripravljen kupiti dobrino in ceno, po kateri dejansko kupi dobrino.
119
Potrošnja
Uživanje dobrin zavoljo zadovoljitve želja; smisel gospodarjenja.
120
Povpraševanje
oličina dobrine, ki so jo posamezni povpraševalci pripravljeni in sposobni kupiti pri različnih cenah, na določenem trgu, ob določenem času, če vse ostale spremenljivke, ki vplivajo na povpraševanje, držimo konstantne (ceteris paribus). (Posnetki: Ponudba in povpraševanje S&D; Ponudba in povpraševanje S&D; The Demand Curve; The Supply curve)
121
Pravna lastnina:
Institut pravnega reda. – lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati (37. člen SPZ). Lastninska pravica je lahko omejena z drugimi stvarnimi pravicami. Lastninska pravica zajema upravičenja: ius utendi (pravica uporabe), ius fruendi (pravica uživanja), ius abutendi (pravica do razpolaganja) in obligatio procurandi (obveznost skrbi za objekt). (Posnetek: Pravna in ekonomska lastnina)
122
Presežna ponudba
Razlika med količino ponudbe in količino povpraševanja pri dani ceni. (Posnetek: Ponudba in povpraševanje S&D)
123
Presežno povpraševanje
Razlika med količino povpraševanja in količino ponudbe pri dani ceni. (Posnetek: Ponudba in povpraševanje S&D)
124
Primerjalna prednost
Sposobnost gospodarstva, da proizvede določeno blago ali storitev z nižjimi oportunitetnimi stroški kot njegovi trgovinski partnerji. (Posnetek: Comparative Advantage)
125
Problem principal-agent
Konflikt preferenc med pooblastiteljem in pooblaščencem. (Posnetek: Principal-agent problem)
126
Produkcijska učinkovitost
Raven, pri kateri ni mogoče proizvajati dodatnih količin dobrine, ne da bi znižali raven proizvodnje druge dobrine.
127
Produkcijski dobiček
Razlika med ceno, po kateri je posamezen ponudnik pripravljen prodati dobrino in ceno, po kateri dejansko proda dobrino. (Posnetek: Understanding the Supply Curve: Shifts and Producer Surplus)
128
Produkcijski faktorji
Vložki, ki se uporabljajo pri proizvodnji blaga ali storitev. Tradicionalno poznamo naslednje produkcijske faktorje: delo, zemlja, kapital, podjetništvo in izumiteljstvo. (Posnetek: Obrestna mera, vrednostni papirji in kapitalizacija)
129
Produktivnost
Razmerje med proizvodom in vloženim produkcijskim faktorjem
130
Profitna stopnja
Razmerje med velikostjo dobička in vloženimi sredstvi (kapitalom). (Posnetek: Obrestna mera, vrednostni papirji in kapitalizacija)
131
Progresivno obdavčenje
Davčna stopnja, ki se zvišuje s povečevanjem obdavčljivega dohodka.
132
Proizvodni učinek monopolaZmanjšanje količine neke dobrine na trgu zaradi monopola v primerjavi s čisto konkurenco. (Posnetek: Produkcijski in distribucijski učinek monopola)
133
Proporcionalno obdavčenje
Davčna stopnja, ki se s količino obdavčljivega dohodka ne spreminja – je konstantna.
134
Ravnotežje
Presečišče krivulj ponudbe in povpraševanja. V ravnotežju ni tendenc po spreminjanju, če ne pride do sprememb v določenih spremenljivkah. (Posnetek: Ponudba in povpraševanje S&D; The Equilibrium Price and Quantity)
135
Realni bruto domači proizvod (BDP)
BDP merjen v stalnih cenah. Iz nominalnega BDP dobimo realni BDP tako, da iz nominalnega BDP izločimo vpliv sprememb cen. Glej tudi Bruto domači proizvod in Nominalni bruto domači proizvod. (Posnetka: BDP, inflacija in indeksi cen; Košarica dobrin, indeksi, BDP in računska naloga)
136
Realni dohodek
Dohodek po prilagoditvi stopnji inflacije oz. spremembi cen posameznih dobrin.
137
Recesija
Znatno, vsesplošno in trajno zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Zmanjšanje bruto domačega proizvoda (BDP), ki traja vsaj dve četrtletji. (Posnetek: The Great Recession)
138
Redkost dobrin
Želje po določeni dobrini presegajo količino dobrine, ki je na voljo. Čim večje so želje po dobrini, tem bolj je dobrina relativno redka.
139
Relativna cena
Cena blaga dobrine glede na drugo dobrino, tj. razmerje med cenama dveh dobrin. (Posnetek: Budget constraints)
140
Rentabilnost
Razmerje med dohodkom, ki ga prinese proizvod, in vloženim produkcijskim faktorjem.
141
Rent-seeking
Situacija, ko si subjekt prizadeva pridobiti dodatno bogastvo brez vzajemnega prispevka k produktivnosti. (Posnetek: Rent-seeking)
142
Revalvacija
Povečanje vrednosti ene valute v primerjavi z drugo valuto v sistemu fiksnega tečaja.
143
Ricardov učinek
Tehnični napredek zmanjšuje realne stroške, kar deluje v smeri znižanja cen. Vendar pa rast produktivnosti v gospodarstvu zvišuje realne plače, kar potiska cene navzgor. (Posnetek: Gibanje cen, obdobja po Marshallu in Ricardov učinek)
144
Sayev zakon
Ponudba sama ustvarja za svojo prodajo potrebno povpraševanje; denar je nevtralen (je samo menjalni posrednik); investicije so ex ante enake prihrankom; brezposelnost je prostovoljna.
145
Seigniorage:
azlika med vrednostjo denarja in stroški njegove proizvodnje in distribucije.
146
Skupna koristnost
Skupna količina zadovoljstva, ki jo potrošnik prejme z uživanjem določene dobrine. (Posnetek: 2 Gossenov zakon v potrošnji)
147
Skupna ponudba
Seštevek vseh ponujenih količin na posameznih trgih, pri določeni ceni; vsota individualnih ponudb v nekem obdobju.
148
Skupni surplus
Seštevek potrošniškega in produkcijskega dobička.
149
Skupno povpraševanje po denarju
Seštevek transakcijskega in likvidnostnega povpraševanja po denarju. (Posnetek: Povpraševanje po denarju)
150
Skupno povpraševanje
Horizontalni ali vertikalni seštevek individualnih krivulj povpraševanja.
151
Socializem
Gospodarski sistem, ki temelji na kolektivni, skupni ali javni lasti proizvodnih faktorjev in planskem gospodarstvu.
152
Sprememba ponudbe
Situacija, ko ponudniki pri nespremenjenih cenah spremenijo ponudbo zaradi spremembe produkcijskih faktorjev, spremembe tehnologije, okusov in pričakovanj ali števila ponudnikov. (Posnetek: What Shifts the Supply curve)
153
Sprememba ponujene količine
Posledica spremembe cene dobrine, ceteris paribus. Krivulja ponudbe se v tem primeru ne spremeni (premakne).
154
Sprememba povpraševane količine
osledica spremembe cene dobrine, ceteris paribus. Krivulja povpraševanja se v tem primeru ne spremeni (premakne). (Posnetka: Sprememba povpraševanja in sprememba povpraševane količine; Change in Demand vs. Change in Quantity Demanded)
155
Sprememba povpraševanja
Situacija, ko povpraševalci pri nespremenjenih cenah spremenijo povpraševanje zaradi spremembe dohodka, spremembe cen drugih dobrin, spremembe števila povpraševalcev, pričakovanj ali spremembe okusa. (Posnetka: Sprememba povpraševanja in sprememba povpraševane količine; Change in Demand vs. Change in Quantity Demanded)
156
Stagflacija
Hkratno pojavljanje počasne rasti, visoke brezposelnosti in naraščajočih cen v gospodarstvu. (Posnetka: What is stagflation?; Inflacija)
157
Stopnja amortizacije
1/amortizacijska doba. (Posnetek: BDP, amortizacija in obnova)
158
Stopnja podjetniškega dobička
Razlika med profitno stopnjo in obrestno mero. (Posnetek: Obrestna mera, vrednostni papirji in kapitalizacija)
159
Stroški
Denar, ki je bil porabljen za proizvodnjo dobrine ali izvedbo storitve in zato ni več na voljo za uporabo. Glej tudi fiksne in variabilne stroški. (Posnetek: Graf stroškov)
160
Substitutivne dobrine (substituti)
Dobrine, med katerimi je potrošnik bolj ali manj ravnodušen (ceteris paribus). (Posnetek: 2 Gossenov zakon v potrošnji)
161
Teorija javne izbire
Teorija, ki netržno obnašanje analizira skozi prizmo mikroekonomije. Teorija med drugim analizira, kako politiki ne delujejo v najboljšem interesu svojih volivcev in kako spodbude in osebne koristi oblikujejo njihove odločitve.
162
Teorija racionalne izbire
Teorija, ki pravi, da posamezniki s pomočjo tehtanja prednosti in slabosti sprejmejo tisto odločitev, ki bo najbolje izpolnila njihove osebne cilje in maksimirala njihov lastni interes (koristnost).
163
Točka saturacije
Količina potrošnje pri kateri bi vsako nadaljnjo povečanje potrošnje zmanjšalo koristnost potrošnika. V točki saturacije je mejna koristnost 0, skupna koristnost pa je maksimalna. Od točke saturacije naprej je mejna koristnost dodatne enote dobrine negativna, skupna koristnost pa pada. (Posnetek: 2 Gossenov zakon v potrošnji)
164
Trade-off:
Žrtvovanje nečesa (na primer neke dobrine) za pridobitev nečesa drugega; tehtanje med možnostmi; doseženo ravnovesje med dvema zaželenima, a nezdružljivima rezultatoma. Glej tudi oportunitetni stroški.
165
Tragedija skupnega
Situacija, ko posameznik porablja skupno dobrino na račun družbe. Skupna dobrina je dobrina, ki je rivalska in neizključljiva. (Posnetek: The Tragedy of commons)
166
Trg
Ekonomski prostor, na katerem se soočata ponudba blaga in povpraševanje po njem. Na trgu se določa količina in cena prodanega/kupljenega blaga. (Posnetek: Markets Link the World)
167
Uravnotežen proračun
Prejemki/prihodki so enaki izdatkom/odhodkom. (Posnetek: Računska naloga: funkcija trošenja in stopnja obdavčevanja)
168
Ustanoviteljski dobiček
Razlika med vrednostjo podjetja na trgu in vloženim kapitalom. (Posnetek: Obrestna mera, vrednostni papirji in kapitalizacija)
169
Uvoz (Im – Import):
Prehod dobrine ali storitve iz zasebnih gospodarskih enot tujega gospodarstva v gospodarske enote našega gospodarstva. (Posnetek: Uvoz in izvoz, korist od menjave)
170
Variabilni stroški
Stroški, ki se spreminjajo z obsegom proizvodnje. (Posnetek: Graf stroškov)
171
Vloženi kapital
Kapital, ki ga podjetnik vloži v podjetje. (Posnetek: Obrestna mera, vrednostni papirji in kapitalizacija)
172
Zlati standard
Monetarni sistem, v katerem je vrednost državne valute neposredno vezana na zlato.
173
