Ekologija Flashcards
Kaj je ekologija?
Ekologija je znanstvena veda, ki proučuje odnose med organizmi in interakcije organizmov z neživim okoljem.
Kaj je ekosistem?
Ekosistem = življenjska združba (biocenoza) + neživi dejavniki (biotop)
Kaj je biodiverziteta?
biodiverziteta= vrstna pestrost (različna po ekosistemih)
npr. tropski gozd> navadni gozd
življenska združba?
biotop?
življenska združba (biocenoza)= skupina vrst s podobnimi zahtevami do okolja, ki živijo v skupnem prostoru (biotop)
življenski prostor (biotop)
Navedi organizacijske ravni narave.
atomi- molekule- celični organeli- celica- tkivo- organ- orhanski sistem- ORGANIZEM- POPULACIJA- ZDRUŽBA- EKOSISTEM- BIOM- BIOSFERA
Kaj so biomi?
Biomi= območja na zemlji z značilnimi podnebnimi in talnimi razmerami, kjer so se razvile značilne življenske združbe (npr. tajga, tundra, tropski deževni gozd, savana…)
Kaj je populacija?
Populacija= skupina organizmov iste vrste, ki živijo v istem prostoru in istem ćasu in med seboj izmenjujejo genetsko snov
varovanje okolja
varovanje narave
varovanje okolja- niz ukrepov, ki omogoča ohraniti okolje primerno za bivanje ene vrste- človeka
varovanje narave- niz ukrepov, ki omogočajo ohraniti okolje primerno za delovanje in bivanje vseh vrst organizmov
Kako organizmi preživijo neugozne oz. ekstremne okoljske razmere?
Se jim izognejo ali prilagodijo.
-IZOGIBANJE:
npr. selitev ptic, čred
-PRILAGAJANJE:
poveča se strpnost do dejavnikov okolja, izboljša izraba virov
aklimatizacija- na nivoju organizmov, fenotipski odzivi
omogoča vzpostavitev homeostaze v spreminjajočem se okolju (npr. tvorba melanina v koži)
adaptacija- na nivoju populacije oz. vrste, genotip organizmov, potrka skozi več rodov, naravno izbiranje
Naštej ekstremofile.
-termofili in hipertermofili: povišana tmperatura
-psihrofili: nezka temperatura
-acidofili: kislo okolje
-alkalofili: bazično okolje
-barofili: visok tlak
-halofili: slano okolje
-kserofili: sušno okolje
večina ekstremofilov je mikroorganizmov (bakterije, arheje, glive)
strategije preživetja in rast populacije
(r in K-strategi)
r-strategi
živijo v nestabilnem in nepredvidljivem okolju
velikost populacije ne doseže nosilne zmogljivosti okolja
v ugodnih razmerah eksponentna rast, ko se razmere oslabšajo velikost populacije upade
(peimeri okolij: luže po dežju, travniki po požarih, trupla mrtvih živali)
K-strategi
živijo v stabilnem in predvidljivem okolju
velikost populacije se giblje okrog nosilne zmogljivosti okolja
Odnosi med organizmi?
NEVTRALNO
-nevmešavanje
NEGATIVNO
-tekmovanje: škodljivo za obe vrsti (prekrivanje ekoloških niš)
-plenilstvo: koristno za plenilca, škodljivo za plen
-zajedalstvo:koristno za zajedalca, škodljivo za gostitelja
POZITIVNO
-priskledništvo: koristno za eno vrsto, za drugo nevtralno
-neobvezno sožitje: koristno za obe vrsti
-obvezno sožitje: koristno za obe vrsti
Kaj je koevolucija?
Koevolucija= prilagajanje plenilec-plen tekom evolucije
soodvisen proces, obe vrsti se morata prilagajati druga drugi, da lahko preživita
Prilagajanje zajedalca in gostitelja lahko vodi v sožitje (mutualizem)
Kadar je zajedalec zelo agresiven, lahko poškuduje gostitelja, ki zaradi tega umre, umre pa tudi zajedalec. Prilagajanje zajedalca in gostitelja lahko vodi v razvoj sožitja, oba imata korist.
Kaj je osnovna ekološka enota?
Osnovna ekološka enota je POPULACIJA.
Razširjenost in gostota populacij so odvisni od štirih populacijskih procesov:
-odseljevanje, priseljevanje
-rodnost, umrljivost
genski sklad?
genski sklad= genska informacija vseh osebkov v populaciji
Kaj vodi v razvoj novih vrst?
Če se zaradi okoljskih dejavnikov izmenjava genov z drugimi populacijami pretrga, govorimo o osamitvi populacije.
Osamitev populacije za daljše časovno obdobje zaradi mutacij in rekombinacij znotraj populacije vodi v razvoj novih vrst.
Populacijski parametri?
-velikost
-porazdelitev
-starostna skupina
-spolna sestava
porazdelitev populacije?
-naključna razporeditev
interakcije so nevtralne (npr, razporeditev rastlin na travniku)
-gručasta razporeditev
osebki se pojavljajo v skupinah (npr. gobe, čreda zebr)
-enakomerna razporeditev
interakcije negativne (npr. tekmovanje, ptiči)
redka v naravi, značilna za umetne ekosisteme
starostna sestava populacije?
-odvisna od rodnosti in umrljivosti
-prikazana s starostno piramido
1.piramida s široko osnovo: populacija raste
2.zvonasta piramida: stabilna populacija
3.piramida z ozko osnovo: populacija izumira
spolna sestava
-samci/samice: spolni dimorfizem
-enospolni osebki (vodna bolha, nekatere ribe- partenogeneza)
-dvospolni osebki (deževniki)
Nosilna zmogljivost okolja?
Nosilna zmogljivost okolja
-zgornja meja, do katere se lahko populacija veča
-odvisna od abiotskih in biotskih dejavnikov, potreb in sposobnosti prilagajanja populacije okoljskim razmeram
Populacijska dinamika?
Populacijska dinamika
=spreminjanje lastnosti populacije (št., gostote, spolne in starostne sestave) zaradi procesov kot so rodnost, umrljivost, priseljevanje, odseljevanje
Nt + 1= Nt+ (B-D) + (I-E)
Krivulje preživetja osebkov v populacije.
- Konveksni tip
K-strategi, vlagajo veliko energije v preživetje potomcev, starši skrbijo za potomce, malo jih pogine, umrljivost se poveča šele v starosti (npr. človek)
2.Linearni tip
umrljivost enakomerno razporejena med vsemi starostnimi skupinami (npr. ptice)
3.Konkavni tip
r-strategija rasti
velika umrljivost v prvem obdobju življenja, osebki ki preživijo imajo dobre možnosti, da dosežejo potencialno življensko dobo
(npr. drevesa)
LEIBIGOV ZAKON MINIMUMA
Uspešna rast rastlin je odvisna od vseh neživih dejavnikov (hranilnih snovi), najbolj pa od tistih, ki jih je najmanj.
-uporabljajo v kmetijstvu
Prekrivanje ekoloških niš in medvrstno tekmovanje
Bolj so si zahteve podobne in manj je razpoložljivih virov, bolj intenzivno je tekmovanje.
Bolj se ekološki niši dveh vrst prekrivata, bolj intenzivno je tekmovanje.
če se ekološki niši preveč prekrivata, lahko ena vrstapovsem izključi drugo
-izraba virov: tekmujejo za vir hrane
-izraba prostora
-preraščanje
-kemični vplivi: v okolje izločajo snovi, ki zavirajo rast drugih )
-teritorialnost: vrsta brani svoje ozemlje
-naključno srečevanje npr. mrhovinarji
tujerodne vrste
tujerodne vrste= v okolje, kjer prej niso uspevali, jih vnese človek
nekatere se uspešno prilagodijo, razmnožujejo in celo povzročajo škodo
invazivne tujerodne vrste
temeljna in stvarna ekološka niša
temeljna- prilagoditve na razmere v okolju
stvarna- poleg prilagoditev odvisna tudi od odnosov z drugimi vrstami
generalisti in specialisti
generalisti- vrste, ki preživijo velike razpone sprememb
specialisti- vrste, ki preživijo le znotraj ozkega razpona sprememb
sukcesija
sukcesija= na videz usmerjeno spreminjanje življenske združbe na nekem območju v nekem časovnem obdobju
-primarna sukcesija
na sterilnih območjih, ki ne vsebujejo oblik življenja
-skundarna sukcesija
na že poseljenih območjih
oligotrofno jezero- visoko barje
bioakomulacija
višje, kot si v prehranjevalni verigi, več strupenih snovi se v tebi nabira
