Družbena Neenakost Flashcards
- Razložite, kaj je družbena neenakost in v povezavi z njo družbeni status.
Je neenaka porazdelitev materialnih dobrin možnosti in priložnosti v življenju, prav tako neenaka porazdelitev moči, privilegijev, ugleda in vpliva v družbi.
Družbeni status je položaj posameznika na hierarhični lestvici
Predstavite določnice družbenega statusa.
Status določajo:
-družben ugled
-družbena moč in
-finančno stanje
Družbena moč je koliko lahko odločaš o ravnanju, čeprav ti drugi nasprotujejo.
Družben ugled je delež spoštovanja in časti, ki so je ljudje deležni
Premoženje so dobrine, ki jih nekdo ima (pokažejo se kor zaslužek ali dobiček-najem stanovanj)
Razložite pojem statusna neskladnost«. Navedite nekaj primerov statusne neskladnosti.
Statusna neskladnost je če določnice statuss possmeznika niso približno podobno enako na lestvici. To so politiki (velika moč, veliko finančno stanje a mali ugled) ter določeni dobrodelni delavci oz misionarji (velik ugled, majhna moč in majhno finančno stanje)
Katera sta dva temeljna načina oblikovanja (zavzemanja) družbenega statusa?
Status je lahko PRIPISAN (s spolom, raso,..) ali PRIDOBLJEN (izobrazba,.)
Ali je status posameznega človeka v sodobnih družbah odvisen samo od njegovih sposobnosti, prizadevnosti in ambicioznosti? Odgovor utemeljite.
Ne tudi, danes status v določeni meri temeji na pridobljenih lasnostih, kot so spol in etnična ter verska pripadnost.
Kako imenujemo navzven razpoznavne znake, po katerih lahko prepoznamo status neke osebe? Navedite dva različna konkretna primera teh navzven razpoznavnih znakov.
To so statusi simboli, mednje štejemo obleka in torbice, pasove dragih znamk, podnje štejemo vse dražje avte s katerii se razkazujemo.
Ali so ti znaki zanesljiv pokazatelj statusa? Utemeljite odgovor.
Niso, ker obstajajo vse vrste prevar, da se pokažemo višje na hierarhični lestvici kot smo v resnici. Pod “prevare” štejemo vse lažne znamke, ki kupimo in nosimo, štejemo tudi objavljanje urejenih (fotošopiranih) slik iz dragih počitnic, ki se niso res zgodile,..
Navedite oblike družbene slojevitosti
Zaprti(suženstvo, kastni in stanovski sistem) in odprti (razredni)
Opiši zaprte sisteme
ZAPRTI SISTEMI (samo pripisan status)
► Suženjstvo je bilo značilno npr. za stare civilizacije Egipta, Mezopotamije idr., za staro Grčijo in Rim. Kot prevladujoča oblika družbene slojevitosti je zamrlo v 5. stol. n. š., vendar so se oblike suženjstva in trgovina s sužnji ponekod ohranile vse do 19. stoletja. Tako so v ZDA pravno ukinili suženjstvo po secesijski vojni leta 1864.
► Kastni sistem je bil značilen predvsem za Indijo. Tradicija kastne ureditve se ohranja tudi v sodobnosti, predvsem na podeželju. Poklic in položaj človeka v družbi sta bila določena že z rojstvom; nobene možnosti
ni bilo, da bi ju človek spremenil. Stiki med kastami niso (bili) dovoljeni, poročali so se lahko samo znotraj iste kaste (načelo endogamije).
> ► Stanovski sistem, značilen npr. za srednjeveško fevdalno Evropo, je bil prav tako zaprt sistem slojevitosti. Položaj posameznega človeka je bil pravno določen s sistemom pravic.
Opiši odprt sistem
ODPRTI SISTEM(oba statusa)
►Razredni sistem se je začel oblikovati z modernizacijo
zahodne Evrope pred nekaj stoletji. V primerjavi s prej
omenjenimi oblikami slojevitosti status posameznika
ni pripisan, ampak si ga je vsaj načeloma mogoče
pridobiti in ga tudi spremeniti z lastno dejavnostjo
in sposobnostmi. Sistem temelji na idejah pravne
enakosti (enakopravnosti). Vsaj formalnopravno
so vsi ljudje enaki, imajo enake pravice in dolžnosti). Meje med sloji so nejasne, zabrisane. Kljub temu se ohranja tudi pomen pripisanega statusa. Dejanske možnosti ljudi glede dostopa do izobraževanja,
zaposlitve, zdravstvene oskrbe itd. so še vedno vsaj delno odvisne od dejavnikov, katere ljudje ne morejo vplivati, tj. družinskega izvora, spola, etnične
pripadnosti, rase itd.
Po čem se razredni sistemi razlikujejo od drugih sistemov slojevitosti?
So edini sistem slojevitosti, kjer se lahko povzpnemo in ustvarimo pridobljen status z izobrazbo, ali ustvarjanjem svojega podjetka, zaslužkom denarja,…
Pojasnite, kdo tvori srednji razred (sloj) v sodobnih družbah.
Srednji sloj so “beli ovratniki”. Delež tega sloja je po drugi svetovni vojni naraščal. Navadno vanj uvrščajo ljudi z zelo neenakimi dohodki, močjo in ugledom. Skupno jim je le to, da opravljajo večinoma nemanualno (umsko) delo. Tako srednji razred še naprej delijo na:
-nižji srednji razred: nosilci poklicev, ki zahtevajo npr. srednjo izobrazbo: različni pisarniški delavci, prodajalci itd.,
-drobno buržoazijo,
-višji srednji razred: nosilci poklicev, ki zahtevajo visoko
izobrazbo.
Za kateri razred (sloj) se uporablja pojem »modri ovratniki? Opišite družbeni status ljudi, ki se uvrščajo v ta sloj.
Nižji ali delavski razred, za katerega se uporablja tudi pojem, metafora »modri (plavi) ovratniki«. Omenili smo že, da se delež tega razreda v gospodarsko bolj razvitih družbah zmanjšuje, da so zanj značilni nizki dohodki, ugled in moč, nezanesljivost zaposlitve, majhne možnosti napredovanja. Slabši življenjski pogoji se odražajo tudi v slabšem zdravju in krajši življenjski dobi.
Opiši funkcionalne in konfliktne razlage neenakosti
Funkcionalizem dokazuje, da slojevitost (stratifikacija) pripomore k funkcionalnosti družbe-neenakost vidi kot pravično(vse dejavnosti niso enako zahtevne in vsi ljudje niso enako sposobni),
konfliktne teorije (npr. Marxova) pa vidijo v družbeni neenakosti in slojevitosti vir neenakosti v sistemu in načinu proizvodnje in ne opravičujejo neenakosti(neenakost je posledica zasebne, privatne lasnine proizvidnjih sredstev, neebakost temelji na izkoriščanju) .
Kaj je z vidika marksistične teorije temelj družbene neenakosti?
Vzrok neenakosti so v sistemu in načinu proizvodnje.
Kaj je vir družbene neenakosti z vidika funkcionalistične teorije?
Vzrok so različno pomembna in zahtevna dela in različno sposobni ljudje.
Ali je mogoče najti neko trdno merilo, s katerim bi lahko v vseh družbah določili, kdo je reven in kdo ne? Pojasnite.
Za revščino poznao 2 merila:
ABSOLUTNA-človek brez osnovnih potreb, kot so hrana in obleka, je po celem svetu enako
RELATIVNA-človek nima dovolj, da bi si privoščil vsaj minimalno družbeno sprejemljivo življenje, ta se spreminja iz države v državo.
Prav tako obstaja merilo s katerim v državi pokažemo “stopnjo tveganja revščine”, ki nam pove delež ljudi pod pragom revščine v državi.
