Did. družboslovja Flashcards

1
Q

Prometna pravila, ki veljajo za otroke stare 6-8 let: otrok sopotnik v avtu, otrok kolesar in sopotnik na kolesu, otrok pešec.

A
  • Otrok sopotnik v avtu: učitelj lahko vozi učence z avtom le z dovoljenjem. Na splošno morajo sedeti zadaj (na podstavku, dokler ne presežejo višine 150 cm) in biti pripeti.
  • Otrok kolesar: do 6. leta ne sme samostojno s kolesom na cesto, niti v spremstvu. Kot sopotnik je lahko do 8. leta, vendar mora imeti prilagojen sedež, stopalke in čelado. Velja, da mora voziti v spremstvu do 14. leta, če nima vozniškega dovoljenja. V 5. razredu opravlja kolesarski izpit.
  • otrok pešec: učenci v 1., 2. razredu gredo lahko v šolo in iz nje le v spremstvu staršev ali skrbnikov. Če se starši odločijo drugače, napišejo pisno dovoljenje.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako prečka cesto 6-7 leten otrok in postopke razložite z vidika psihofizičnih značilnosti te starosti.

A

Otrok si sam izbere varen kraj, kjer bo prečkal cesto. Ko se ustavi, spremlja promet. Pogleda levo in desno ter se odloči, kdaj bo prečkal. Otrok porabi več časa kot odrasel človek. Cesto prečka po najkrajši poti (pravokotno in ne poševno), kar je zapisano tudi v predpisih. Učimo ga, da ustavi promet z dvignjeno roko. Otrok zaradi svoje višine in manjšega vidnega polja nima jasnega pregleda nad cestnim dogajanjem, ne zna dobro presojati in ocenjevati razdalj in hitrosti avtomobila.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Zakaj je reakcijski čas otrok v prometu daljši od reakcijskega časa odraslih?

A

Odrasli znamo oceniti, kako varno je prečkati med vozili, ker imamo to sposobnost bolje razvito kot otroci. Ravno tako prej določimo smer zvoka in ocenimo hitrost vozila po zvoku. Prej odreagiramo na različne prometne situacije, zato je naš reakcijski čas v prometu krajši.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Zakaj strategija prečkanja ceste, ki jo uporabljamo odrasli (poševno), ni primerna za otroke, če zanemarimo prometne predpise?

A

Odrasli znamo bolje presoditi različne prometne situacije. Ni se nam potrebno vedno ustaviti in presoditi položaj za varno prečkanje ceste. Za otroke taka strategija ni primerna, saj otrok potrebuje zastoj v gibanju, da presodi situacijo, počaka, da se cesta izprazni in oceni, ali lahko prečka cesto. Ko oceni položaj, cesto prečka naravnost in ne poševno. Tako cesto prečka po najkrajši poti in varneje pride čez cesto.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Roditeljski sestanek na začetku X. razreda. Katera navodila in pojasnila, povezana s prometno varnostjo učencev, boste sporočili staršem?

A
  1. r.: staršem predstavim prometno varnostni načrt šolske okolice, kjer je tudi opisana varna pot do šole. Opozoriti jih moram na prometno ravnanje v okolici šole - kje ustavljati vozila ipd. Seznaniti jih moram, da je spremstvo otrok do 7. leta starosti. Otroci vozači prav tako potrebujejo spremljanje na poti. Predstavim jim psihofizične sposobnosti otrok in jih opozorim na vidnost njihovih otrok v prometu: odsevnik, rumena rutica, svetla oblačila… Starši se morajo zavedati, da so vzorniki in prvi učitelji prometne vzgoje.
  2. r.: starše seznanim z usposabljanjem njihovih otrok za samostojno hojo, vožnjo z avtobusom … Zopet jim predstavim psihofizične značilnosti otrok in opozorim na vidnost v prometu. Poudarim, da so starši vzorniki.
  3. r.: Priprava na kolesarski izpit. Staršem predstavim 30 urni tečaj, ki ga mora šola obvezno pripraviti. Vključevanje otrok je prostovoljno. Opozorim jih na to, da otrok pred 10. letom ni sposoben upoštevati vseh pravil v prometu, ki jih mora poznati kolesar. Otrokov reakcijski čas je predolg glede na hitrost kolesa in prometnih situacij na cestišču. Otrok naj čimprej vozi kolo in gre čim kasneje v promet kot kolesar.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Katere teme iz prometne vzgoje bi vključili v pouk SPO v 2. razredu v vašem kraju?

A
  • pravila obnašanja v prometu in prevoznih sredstvih
  • varna pot v šolo
  • osnovni prometni znaki v okolici šole
  • pomen vidnosti v prometu v različnih vremenskih razmerah
  • prometni znaki za kolesarje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj mora učitelj naučiti učence 1. razreda preden vodi skupino v prometu?

A

Najprej jih mora seznaniti z nekaterimi prometnimi pravili in znaki. Pomembno je, da jih učenci poznajo in razumejo. Učencem pove, da pešci hodijo po pločniku. Če ga ni, vedno hodimo po levi strani ceste (nasproti prometu). Če hodimo po cesti, kjer ni pločnika, kot organizirana skupina, hodimo po desni strani cestišča, drug za drugim.
Cesto prečkamo na označenem prehodu za pešce. Prvi na prehod stopi učitelj in za njim učenci.
Učence seznani z vidnostjo v prometu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kako naj starši pripravijo učenca na samostojno pot v šolo?

A

Starši so otroku zgled. Naučiti ga morajo, kako in kje lahko prečka cesto v domačem okolju - na vsakem križišču ali cesti posebej. Starši naj otroka spodbujajo k opazovanju in jim pojasnjujejo svoje ravnanje in ravnanje drugih. Z otrokom naj vadijo na prometno varnih površinah na manj prometnih cestah, kasneje pa lahko izberejo vedno bolj zahtevne situacije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kako vodi 1 učitelj skupino 10 otrok?

A
  • hoja na pločniku: učitelj je prvi in zadnji po smislu. Sam presodi, kaj je boljše, glede na dano situacijo, preglednost. V primeru, da pločnika ni, organizirana skupina hodi po desni strani cestišča.
  • prečkanje ceste: učitelj gre prvi na cesto in na sredini prehoda počaka, da gredo vsi otroci čez in gre on kot zadnji s cestišča. V primeru, da na semaforju zagori rdeča luč, učitelj otrok ne deli, ampak vsi prečkajo.
  • vstop in izstop avtobusa: pri vstopanju gre učitelj zadnji na avtobus. Pri izstopanju gre učitelj prvi iz avtobusa in preveri mesto izstopa, ali je varno. Na koncu učitelj preveri, da so vsi izstopili z avtobusa.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Zakaj otroci do 10. leta ne morejo povsem odgovarjati za svoje ravnanje v prometu?

A

Vzrok so njihove psihofizične sposobnosti. Motorično se šele razvijajo, vedno hitijo, so socialno in čustveno nezreli, nimajo splošnih izkušenj s prometom, težave imajo pri zaznavanju in določanju smeri zvoka, imajo daljši reakcijski čas, ne zmorejo oceniti varnosti prečkanja ceste, oceniti hitrost po zvoku, ne poznajo še vseh pravil in predpisov, ki so potrebni za varno udeleženost v prometu, slabša je tudi njihova pozornost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kako bi dosegli učni cilj “Učenci se zavedo, da voznik ne more v trenutku ustaviti vozila”? Opišite 3 različne zaznavne stile učenja.

A
  • vizualni: prikaz dobrega videoposnetka
  • gibalni: naloge hitrih ustavitev
  • slušni: ob praktičnih nalogah jasna in glasna razlaga
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Razloži pomen načela “Prometna vzgoja je postopna” in kratko opišite, kako bi to načelo upoštevali v šoli v izbranem kraju?

A

Prometna vzgoja je postopna, zato učenec postopno spoznava promet v domačem okolju in pravila, ki urejajo odnose med udeleženci v prometu. Skladno s telesnim in umskim razvojem razvija in razširja znanja in spretnosti za samostojno in varno sodelovanje v prometu, najprej kot pešec in potnik, nato kot kolesar, voznik kolesa s pomožnim motorjem in nazadnje kot voznik kolesa z motorjem.
Kako bi to načelo upoštevali: z učenci se najprej pogovorimo o pravilih obnašanja v prometu in izpostavimo tista, s katerimi se učenci vsakodnevno srečujejo na poti v šolo. Skupaj z učenci si v domačem kraju ogledamo tudi prometne znake, ki so na njihovi poti do šole. Postopno pa spoznajo še druga pravila obnašanja v prometu in ostale prometne znake, ki so med drugim pomembni pri opravljanju kolesarskega izpita. Še kasneje pa jih seznanim tudi z vplivom zunanjih dejavnikov na varnost v prometu .

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Utemeljite pomen načela “Pri prometni vzgoji je nujno sodelovanje s starši”. Kako bi to načelo upoštevali v 2. razredu?

A

Promet je narejen za odrasle. Cilj tako staršev in učiteljev je, da otroke naučimo pravilnega ravnanja v prometu in da bi prihajalo do manj nezgod. Starši morajo otroka pripraviti na samostojno sodelovanje v prometu. Otroci vsaj do 10 leta ne morejo biti povsem odgovorni za svoje ravnanje v prometu, zaradi svojih psihofizičnih sposobnosti. Otrok opazuje ravnanje staršev in ga skuša posnemati, zato mu morajo biti dober zgled.
Za starše drugošolcev pripravimo roditeljski sestanek, kjer jih seznanimo z usposabljanjem za samostojno peš hojo, vožnjo z avtobusom. Seznanimo jih tudi s psihofizičnimi značilnostmi njihovih otrok in primerni vidnosti. Opozorimo jih, da so svojim otrokom zgled in naj se v prometu obnašajo v skladu s pravili.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Zakaj je dobro upoštevati priporočilo “naj se otrok nauči čim prej voziti kolo, vendar naj se kot kolesar čim kasneje samostojno vključi v promet”?

A

Otrok pred 10. letom ni sposoben upoštevati vseh pravil v prometu, ki jih mora poznati kolesar. Njihov reakcijski čas je predolg glede na hitrost kolesa in prometne situacije na cestišču.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Opišite primer zglednega ravnanja odraslega pri prečkanju ceste skupaj s prvošolcem.

A

Pri prečkanju ceste se mora odrasli skupaj z otrokom vedno ustaviti korak od roba pločnika/vozišča. Priporočeno je, da otrok opisuje kaj dela in na kaj je pozoren. Odrasli ga navaja na to, da se vedno ustavi in dobro opazuje promet s pogledom levo, desno, levo. Cesto lahko prečka, če z nobene strani ne prihaja vozilo ali če voznik ustavi in da jasen znak, da lahko prečka cesto.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Zakaj je risanje zemljevidov pomembno pri kartografskem opismenjevanju?

A

Če učenec sam nariše zemljevid, mora pri tem uporabiti vso znanje, ki ga ima o kartografiji. Učitelj ob tem diagnosticira razumevanje prostora in kartografskega jezika. Učenec pride preko risanja do spoznavanja funkcije kart in posameznih sestavin. Učenec se ob tem uči, si zapomni prostor, spoznava prostor, zna skicirati pot do nekega cilja in zna usmerjati drugega do cilja.

17
Q

Katere oblike kartografskih znakov poznamo in kdaj jih uporabljamo?

A

Kartografske znake poznamo v slikovni, shematski in abstraktni obliki.
V 1. triletju uporabljamo slikovno obliko, v 2. pa počasi prehajamo s shematske na abstraktno obliko. Učenci slikovno hitreje in lažje povežejo s podobami iz vsakdanjega življenja, oblike so jim že znane. To jim omogoča lažje začetno branje kart.

18
Q

Kaj nam pove merilo karte? Katere tri oblike merila poznamo? Kateri zapis merila naj učenci na razredni stopnji uporabljajo?

A

Merilo nam pove, koliko cm na karti je dejansko cm v naravi (1 cm je v naravi 25000 cm oz 250 m)
- grafično merilo (trakovno)
- številčno merilo (1:25 000)
- opisno merilo (1 cm na karti ustreza 250 m v naravi)

19
Q

V kakšne namene lahko uporabljamo zemljevide na razredni stopnji?

A
  • kartografsko opismenjevanje (otrok postopoma spozna kartografski jezik, prostor vedno bolje pozna in si ga predstavlja, spoznava, kako opredeljujemo prostor. razvijamo pogled s ptičje perspektive.)
  • navigacija v prostoru (učenci se znajo orientirati s pomočjo zemljevida, s pomočjo smeri neba znajo določiti lego nekega predmeta/objekta)
  • pridobivanje prostorske orientacije, predstave o legi, velikosti (velikost Zemlje, kontinentov, držav, mest, domače pokrajine)
  • spoznavanje značilnosti prikazanih območij/prostorov
  • razmišljanje o prostoru/pokrajini, njegovi ureditvi, rabi (prostorska ureditev učilnice, telovadnice, mesta… Vidi, da različne vrste pokrajin nudijo različne pogoje za uporabo. S pomočjo zemljevida si razlaga, zakaj je nek predmet/objekt ravno tam in ne kje drugje)
  • raziskovanje, odkrivanje pokrajine in njenih značilnosti (kartiranje, uporaba različnih kart)
20
Q

Prednost nestandardiziranih enot na trakovnem merilu zemljevida in prednost standardiziranih.

A

+ nestandardiziranih: enote za merilo primerjamo s predmeti iz vsakdanjega življenja in si učenec tako lažje predstavlja
+ standardiziranih: imamo točno določene merske enote in ni dileme, kolikšna je dolžina

21
Q

Opiši ravni kartografskega razvoja.

A
  1. EGOCENTRIČNA, TOPOLOŠKA (6-letni otroci; zemljevid je črtovno-slikovni: črte so ceste, stavbe niso narisane v tlorisu; domače okolje je narisano okoli osrednje risbe doma)
  2. DELNO EGOCENTRIČNA, OBJEKTIVNA (slikovni zemljevid: ceste so narisane z dvema črtama; stavbe niso v tlorisu; dodane podrobnosti, npr. drevesa)
  3. OBJEKTIVNA, DELNO ABSTRAKTNA (zemljevid je nepopoln; nekatere stavbe so v tlorisu, nekatere ne; dodane so podrobnosti; sposobni prikazati nekaj točk in predelov domačega okolja, ne pa celotnega prostora; med deli kraja ni ustreznih prostorskih odnosov)
  4. ABSTRAKTNA, EVKLIDSKA (po 10. letu; pravi zemljevid; stavbe so v tlorisu; legenda; enotni znaki za npr. drevesa; risba domače okolice postane karta)
22
Q

Zakaj so za mlajše učence primernejše karte velikih meril?

A

Karte velikih meril prikazujejo majhna območja (okolica šole). Karte lahko vsebujejo tudi objekte, ki niso prikazani na kartah večjih meril (koš za smeti, ulične svetilke). Take karte so za učence bolj pregledne, učenci se lažje orientirajo. Enote v merilu so za mlajše učence lahko prikazane s predmetom, zato si dolžino na karti lažje predstavljajo.

23
Q

Prednosti trakovnega merila na zemljevidu pred opisnim merilom.

A

S trakovnim merilom si lažje predstavljaš dejansko velikost, razdaljo. Trakovno merilo le preneseš na zemljevid in vidiš, kakšna je dolžina nečesa (ali razdalja). Trakovno merilo deluje na konkretni ravni in je priporočljiv za mlajše. Pri opisnem merilu je slabost ta, da ga ne morejo prenašati po zemljevidu in si težje predstavljajo. Opisnega merila ne morejo uporabljati tisti, ki ne znajo brati.

24
Q

V čem je razlika prikaza objekta na zemljevidu s prikazom v tlorisu in prikazu z znakom?
Kako je prikaz povezan z merilom karte?

A

Tloris je pogled od zgoraj. Pokaže nam objekt v pravih razmerjih, odvisen je od karte in merila. Prikaz z znakom ne prikazuje razmerij, velikosti. Znak si izmislimo.

25
Q

Zakaj bi bilo zelo dobro, da bi tudi stenske karte občasno položili na tla učilnice in jih orientirali?

A

Da bi učenci posredno spoznavali in si predstavljali prostor (sekundarni) ter da karto, ki si jo lahko kadarkoli ogledajo v razredu, sploh znajo uporabiti in določiti smeri. Če bi bila to karta domačega kraja, pa bi lahko določili tudi stojišče in lego glede na izbrano točko s pomočjo naravnih in tehničnih pripomočkov.

26
Q

Zakaj je risanje zemljevidov pomembno pri kartografskem opismenjevanju?

A

Pomen risanja kart oz. zemljevidov je v tem, da s tem diagnosticiramo otrokovo razumevanje prostora in kartografskega jezika, del kartografskega opismenjevanja je tudi, da učenec spozna funkcije kart in posamezne sestavine. S tem se učenec uči in si zapomni prostor. Skozi risanje spoznava prostor. Skozi to dejavnost se nauči skicirati pot in usmerjati do cilja.

27
Q

Imena praznikov.

A

8.2. Prešernov dan
27.4. dan upora proti okupatorju
1. in 2.5. praznik dela
8.6. dan Primoža Trubarja
25.6. dan državnosti
17.8. združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
15.9. vrnitev Primorske k matični domovini
1.11. dan spomina na mrtve
23.12. dan Rudolfa Maistra
26.12. dan samostojnosti in enotnosti

28
Q

Kako učenci razvijajo orientacijo v času?

A

Učenci sprva razvijajo orientacijo v času preko subjektivnega doživljanja. Pridobivanje občutka časa poteka tako, da so časovni odnosi pri učencih sprva nenatančno določeni, zato je pomembno, da jim pomagamo razviti občutek zaporedja ponavljajočih se dogodkov, trajanja in istočasnosti. Pomembno je, da izhajamo iz lastnih izkušenj. To razvijamo predvsem tako, da učenci razmišljajo o tem, katere dejavnosti, ki so jim blizu, se ponavljajo vsak dan/teden/mesec.
Šele ko razvijajo občutek za trajanje, zaporedje in istočasnost dogajanja, lahko začnemo razvijati občutek časa s pomočjo objektivnih elementov: kaj poteka prej/danes/potem/včeraj… Sledi merjenje krajših časovnih obdobij (kaj lahko naredimo v 1 s, 1 min, 1 h…) in ko učenci usvojijo tudi to, preidemo na merjenje daljših časovnih obdobij (teden, mesec, leto).

29
Q

Čas lahko prikažemo s časovnim trakom ali časovnim krogom. Kateri čas bi prikazali s krogom in kateri s trakom?

A

S časovnim krogom lahko ponazorimo ciklične, ponovljive stvari: ura, dnevi, teden, leto (meseci), letni časi …
S časovnim trakom pa ponazorimo linearnost, neponovljivost, zaporedje dogodkov in trajanje časa med posameznimi dogodki.

30
Q

Povej vsaj 5 ciljev, ki jih z “disciplino” po B. Rogersu uresničujemo.

A
  • razvijamo učenčevo samodisciplino in samokontrolo
  • poglabljamo njihovo samospoštovanje
  • navajamo jih, da prevzemajo odgovornost za svoje vedenje
  • navajamo jih, da prepoznajo in spoštujejo pravice drugih
  • spodbujamo konstruktivno, razumno reševanje medsebojnih problemov
  • spodbujamo sodelovanje
31
Q

Naštej vsaj 4 pravila, ki jih upošteva učitelj, preden se odzove na neustrezno vedenje učenca.

A
  • učitelj se umiri in razmisli
  • učenčevo vedenje ni učenec sam
  • spoštljiv odnos do učenca
  • učenca opozorimo, se izogibamo kazni
  • v situacijo ne vpletamo svojih čustev
32
Q

Naštej nekaj občutljivih/tabu tem. Zakaj so te teme občutljive?

A

Spol in odnosi med spoloma, smrt in žalovanje, družinski problemi, rasizem, revščina, spolno nasilje, nasilje v družini, alkoholizem, invalidnost, psihično in fizično nasilje, multikulturnost, povojni poboji …
Teme velikokrat posegajo v človekovo intimnost, individualnost. Nekateri imajo težke osebne izkušnje. V družbi so stališča do tem nerazjasnjena oz. različna. Čustva so pogosto negativna (mešana).

33
Q

Naštej razloge za in razloge proti obravnavanju občutljivih/tabu tem pri pouku.

A

ZA: učenci se vsakodnevno srečujejo s tovrstnimi temami, ki tudi njim sprožajo vprašanja, različna čustva, o njih razmišljajo, zato se mi zdi dobro, da se v šoli o tem pogovarjamo, da učenci povedo svoja mnenja, so odprti in ne potlačijo neg. izkušenj. V učitelju morajo videti osebo, kateri se lahko zaupajo.
PROTI: v razredu so tudi taki učenci, ki imajo podobne negativne izkušnje in si ne upajo povedati. Mnenja ostalih, ki se jim to ne dogaja, se lahko razlikujejo z realnim svetom.

34
Q
A