definicije Flashcards
vnetje
lokalna reakcija tkiva na poškodbo, ki poteka predvsem na ravni malih žil, lahko pa ima številne, včasih tudi škodljive, sistemske učinke
stres
stanje v okolju, ki potencialno ali dejansko ogroža celovitost ali življenje organizma
procesivni stresor
grozeč dejavnik v okolju, zaradi katerega človek s procesiranjem senzoričnih informacij v možganski skorji, ugotovi da je ogrožen
sistemski stresor
poškodba organizma, ki je prizadela njegovo homeostazo in povzročila npr. nekrozo tkiva, hipotenzijo, hipoksijo
nespecifični obrambni odziv organizma na stres
usklajeno delovanje živčnega, hormonskega in imunskega sistema, med katerimi poteka večsmerna komunikacija spodbujanja in zaviranja
beljakovine akutne faze
plazemske beljakovine, katerih sinteza v hepatocitih se v razmerah stresa poveča od 50x do 1000x nad normalno raven
Fentenove reakcije
z železovimi ioni katalizirane reakcije superoksidnega aniona in vodikovega peroksida, kjer nastane hidroksilni radikal
Antioksidant
poljubna snov, ki v koncentraciji, ki je majhna v primerjavi s koncentracijo tarčne snovi prostega radikala, prepreči, odloži ali zavira oksidacijo tarčne snovi
Akutno popuščanje ledvic
zmanjšanje ledvične funkcije (GF in tubulni transport) v nekaj dnevih ali tednih
Kronična ledvična bolezen
diagnoza bolnika, ki ima vsaj 3 mesece vsaj enega izmed simptomov:
- zmanjšana GF
- patološka sestava seča
- makro/mikroskopse patohistološke spremembe ledvic
Kronično popuščanje ledvic
pešanje funkcij ledvic:
1. vzdrževanje ničelne bilance vode in topljencev
2. izločanje presnovkov
3. homeostaza acidobaznega ravnovesja
4. presnova kalcitriola in eritropoetina
ki se konča z odpovedjo ledvic in simptomi uremičnega sindrom
Hipoglikemija
znižana koncentracija glukoze v krvi, ki jo ponavadi spremljajo motnje v delovanju osrednjega živčevja in aktivacija simpatiko-adrenergičnega sistema
Stradanje
pomanjkljiv vnos kalorično pomembniih hranil, med katere uvrščamo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe
Absorptivno obdobje
obdobje, ko v telesu prevladujejo učinki inzulina in traja 2h po zaužitem obroku
Postabsorptivno obdobje
obdobje, ko je za preskrbo živčevja najpomembnejši vir glukoze jetrna glikogenoliza in traja 2-12h po zaužitem obroku
Kratkotrajno stradanje
obdobje, ko je glavni vir glukoze za živčevje jetrna glukoneogeneza in traja 12h-1 teden po zaužitem obroku
Kaheksija
presnovni sindrom z izgubo mase skeletnih mišic in/ali izgubo maščob, za katerega je značilna negativna energijska in beljakovinska bilanca in mu je pridruženo kronično vnetje
Marazem
pomanjkljiv vnos kalorij in beljakovin, katerega ne spremlja nobeno drugo bolezensko stanje ali vnetje
Kvašiorkor
zadosten vnos kalorij, vendar pomanjkljiv vnos beljakovin oz esencialnih aminokislin
Debelost
kronična bolezen, za katero je značilno prekomerno kopičenje maščevja
Lakota
občutek, ki se pojavi, ko organizem potrebuje hranila/energijo
Sitost
občutek, ki zaustavi hranjenje oz. željo po novem obroku
Sladkorna bolezen (klinična definicija)
skupina presnovnih motenj, ki se kažejo kot hiperglikemija
Sladkorna bolezen (pafi definicija)
skupina presnovnih motenj, ki nastanejo zaradi zmanjšanih učinkov inzulina
Sladkorna bolezen (lab vrednosti)
na tešče: nad 7 mmol/L
2h OGTT: nad 11.1 mmol/L
Mejna bazalna glikemija
na tešče vrednosti glukoze med 6.1 in 6.9 mmol/L
Motena glukozna toleranca
2h OGTT med 7.8 in 11 mmol/L
SB tipa 1
kombinacija genetskega nagnenja in škodljivih dejavnikov okolja, ki sprožijo avtoimunski proces, ki moti delovanje in uničuje pankreatične celice beta
SB tipa 2
pri razvoju imata glavno vlogo inzulinska rezistenca tarčnih tkiv in okvarjeno izločanje inzulina
Inzulinska rezistenca
patološko stanje, za katerega sta značilni zmanjšana občutljivost in odzvinost tkiva na inzulin
Nezadostno izločanje inzulina
patološko stanje, pri katerem je hitrost s katero se izloča inzulin iz celic beta manjša, kot bi jo pričakovali glede na jakost dražljaja za izločanje
Arterijska hipertenzija
zvišan arterijski tlak
Mejna ali labilna hipertenzija
stanje pri katerem AT niha med normalnimi in povišanimi vrednostmi več let in se pri 20% razvije v pravo hipertenzijo. Značilne so hiperkinetičnost krvožilja, tahikardija in povečan MVS.
Ateroskleroza
kronična bolezen velikih in srednje velikih arterij mišičnega in elastičnega tipa, pri kateri pride do kopičenja lipidov, veziva, netopnih kalcijevih soli in celičnih ostankov v intimi in vnetja, ki zajame intimo, medijo in adventicijo.
Aterom
omejene zadebelitve v intimi, ki so na začetku bolezni sestavljene iz maščob, kasneje pa postanejo bolj kompleksne
Arterioskleroza
bolezen arterij, za katero je značila zadebelitev stene in izguba elastičnosti
Patološka hipotenzija
padec tlaka, pri katerem pride zaradi zmanjšanega pretoka skozi vitalne organe do bolezenskih znakov in simpotomov
Ortostatska hipotenzija
padec sistolnega in diastolnega arterijskega tlaka za vsaj 20 mmHg pri prehoduiz ležečega v stoječ položaj (pri težjih primerih v sedeč)
Sinkopa
prehodna izguba zavesti zaradi zmanjšanega pretoka krvi skozi možgane in posledične zmanjšane preskrbe s kisikom
Srčno popuščanje
stanje, ko srce pri normalnem polnilnem tlaku ni zmočno zagotavljati zadostnega pretoka krvi tkivom in organom v vseh fiziološkim razmeram
Frank-Starlingov zakon srca
znotraj fizioloških meja, pri povečani polnitvi prekata, pred aktivno kontrakcijo miocitov, pride do povečane moči kontrakcije
Srčna rezerva
razlika med MVS v mirovanju in maksimalnih MVS, ki ga je srce sposobno proizvesti
Edem
posledica povečanja količine tekočine v intersticiju zaradi tega, ker neto filtracija tekovine iz kapilar preseže limfno drenažo
Aritmija
ali motnja srčnega ritma, je vsak srčni ritem, ki ni fiziološki sinusni ritem znotraj frekvenc 60-100 utripov/min
Bradikardija
motnja srčnega ritma, ko je frekvenca manjša od 60 utripov/min. nastane lahko zaradi upočasnitve ali izpada delovanja glavnega ritmovnika (SA vozel) ali pa zaradi blokade prevajanja impulzov po prevodnem sistemu
Bradikardija
motnja srčnega ritma, ko je frekvenca manjša od 60 utripov/min. nastane lahko zaradi upočasnitve ali izpada delovanja glavnega ritmovnika (SA vozel) ali pa zaradi blokade prevajanja impulzov po prevodnem sistemu
Paroksizmalna supraventrikularna tahikardija
klinični sindrom, za katerega je značilna visoka frekvenca z nenadnim, takojšnjim začetkom in koncem
Atrijska fibrilacija
razpršeno in naključno širjenje impulzov po atriju zaradi soobstoja večjega števila samovzbujajočih zank
Šok
stanje, ko srčno-žilni sistem ne zmore zagotoviti zadostne prekrvavitve tkivom in organom, zaradi česar pride do njihove okvare, kar se klinično kaže z odpovedovanjem njihovega delovanje
Osteoporoza
sistemska kostna bolezen, za katero je značilna zmanjšana mineralna gostota za vsaj 2,5 SD pod povprečno vrednost pri mladih odraslih
Klinična definicija osteoporoze
sistemska kostna bolezen pri kateri je povečano tveganje za patološke zlome
Hipokaliemija
pod 3.5 mmol/L
Hiperkaliemija
nad 5.5 mmol/L
Hipofosfatemija
pod 0.8 mmol/L
Hiperfosfatemija
nad 1.5 mml/L
Hipokalciemija
pod 2.1 mmol/L
KOPB
bolezensko stanje, za katerega je značilen zmanjšan pretok zraka med izdihom, ki je ireverzibilno, a ponavadi progresivno in povezano z nenormalnim vnetnim odzivom na vdihane dražeče delce in pline
kronični bronhitis
produktiven kašelj večino dni v mesecu, vsaj 3 mesece na leto, vsaj 2 leti zapored
emfizem
nenormalno povečanje zračnih prostorov distalno od terminalnih bronhiolov zaradi propada alveolarnih pregrad
kronični obstruktivni bronhiolitis
vnetje s fibrozo v perifernih dihalnih poteh, ki poveča upor (v začetnih fazah KOPB)
difuzijska kapaciteta pljuč
volumen plina, ki v 1 min preide alveolokapilarno membrano pri tlačnem gradientu 1 mmHg
kašelj
eksploziven izidh, ki dopolnjuje mukociliarni mehanizem pri odstranjevanju tujkov in izločkov iz traheobronhialnega drevesa
dispneja
neprijeten občutek oteženega dihanja in povečanega napora pri dihanju
dinamična kompresija dihalnih poti
stiskanje dihalnih poti pri forsiranem izdihu
transpulmonalni tlak
razlika med alveolarnim in plevralnim tlakom (nasproten retrakcijskemu tlaku)
komplianca pljuč
sprememba pljučnega volumna pri spremembi transpulmonalnega tlaka za 1 enoto
pnevmotoraks
zrak v plevralnem prostoru
avtoimunska protitelesa pri SB1
glutamat dekarboksilaza
inzulin
IA2 (inzulinom antigen 2)
cinkov prenašalec 8
atopija
dedna nagnjenost k takojšnji preobčutljivosti na alergene
respiratorna insuficienca
stanje, ko dovajanje O2 krvi in odvajanje CO2 iz krvi ne zadoščajo presnovnim potrebam (vedno hipoksija, lahko hipo/normo/hiperkapnija)
pljučna ventilacija
ali minutni volumen dihanja - volumen zraka, ki ga vdihnemo/izdihnemo vsako minuto
alveolarna ventilacija
del pljučne ventilacije, ki uravnava koncentracijo plinov v alveolih in zato sodeluje pri izmenajvi plinov med alveoli in krvjo
barotravma
mehanska poškodba tkiva, ki je posledica spreminjanja volumna plinov v telesnih votlinah zaradi spreminjanja tlaka v okolici
hipoksija
pomanjkanje kisika v tkivih glede na potrebe oksidativnega metabolizma v celicah
kisikova kaskada
spreminjanje tlaka kisika med prehodom iz atmosfere (okolja) do mitohondrijev
saturacija Hb s kisikom
predstavlja delež vezave O2 na Hb glede na maksimalno možno vezavo
afiniteta
določena s P50 - parcialni tlak kisika pri katerem je saturacija Hb s kisikom 50%
kapaciteta
volumen kisika, vezanega na Hb, v 1 L krvi
vsebnost
kapaciteta (kisik vezan na Hb) + kisik raztopljen v plazmi
oksiformna kapaciteta
koncentracija funkcionalnega Hb v krvi (120-150 g/L)
cianoza
pomodrelost kože in vidnih sluznic zaradi povečane koncentracije deoksihemoglobina v kožnih in sluzničnih kapilarah in venulah
anemija
zmanjšana oksiformna kapaciteta krvi zaradi zmanjšanja koncentracije hemoglobina ali eritrocitov
makrocitna anemija
anemije pri katerih so poleg normalnih eritrocitov v krvi prisotni tudi makrociti (eritrociti s povečanim V - nad 95fl)
zlatenica
rumenkasto obarvanje kože, vidnih sluznic in beločnic zaradi povečane koncentracije in nabiranja bilirubina v tkivih
holestaza
okvara žolčnega toka zaradi neposredne okvare hepatocitov (kanalikularna holestaza) ali intra/ekstrahepatičnih strukturnih motenj (intra/ekstrahepatična holestaza)
akutni hepatitis
vnetni proces, kjer pride do odmiranja hepatocitov ali zaradi nekroze ali sprožitve apoptoze
vzroki so lahko ksenobiotiki, intermediati, prosti radikali, imunski odziv
ciroza
najbolj napredovana stopnja fibroze, ki v jetrih vozličasto preoblikuje parenhim
portalna hipertenzija
trajno zvišanje tlaka v portalni veni in odraža povečan gradient tlakov med portalno veno in spodnjo veno kavo
ascites
prosta tekočina v peritonealni votlini
jetrna encefalopatija
reverzibilna motnja zavesti pri akutni in kronični odpovedi jeter, ki je posledica motene detoksifikacijske sposobnosti jeter in vpliva na osrednje živčevje
alkoholizem
prekomerno uživanje alkoholnih pijač več kot leto dni z izgubo nadzora nad pitjem in ter pojavom telesnih, psihičnih in socialnih motenj
psihična odvisnost
subjektivni občutek posameznika, da potrebuje določeno snov za svoje normalno delovanje
fizična odvisnost
organska sprememba organizma po uživanju neke snovi povezana s toleranco in abstinenčno krizo ob prenehanju jemanja te substance
toleranca
zmanjšana odzivnost organizma na učinkovino
sevalna bolezen
sindrom, ki je posledica obsevanja dela telesa ali celega telesa z veliko dozo ionizirajočega sevanja v relativno kratkem času
subletalna doza sevanja
0,25 Sv - 2 Sv
letalna doza sevanja
2 Sv - 5 Sv
električni tok
gibanje električno nabitih delcev v smeri od manjše koncentracije do večje (napetost oz razlika električnega potenciala)
električni upor
lastnost snovi, da nasprotuje elektičnem toku
hipotermija
padec temperature telesne sredice zaradi negativne bilance toplote
hipertermija
povišana temperatura telesne sredice zaradi pozitivne bilance toplote
opeklina
aseptično vnetje kože in sluznice, ki nastane zaradi toplotnih učinkov
kompartmentalni sindrom
otekanje skeletnih mišic v zaprtem prostoru muskulofascialne lože, ki vodi v ishemično okvaro mišic
zmečkaninski sindrom
hudo šokovno stanje, ki je posledica obsežne rabdomiolize
Hipertiroidizem
Hipermetabolno stanje, zaradi prevelikih učinkov ščitničnih hormonov
Hipotiroidizem
Hipometabolno stanje, ki nastane zaradi izostalih učinkov ščitničnih hormonov
Bolečina
Neprijetno čutno in čustveno doživetje, povezano z dejansko ali pa potencialno poškodbo tkiva, in ga opisujemo z izrazi, ko popisujejo okvaro tkiva
Patološka bolečina
Bolečina, ki postane poglavitni zdravstveni problem, razlog nezmožnosti za delo, slabše kakovosti življenja
Prenesena bolečina
Občutenje bolečine visceralnega izvora na določenem predelu površine telesa, ki je oživčeno z istim hrbtenjačnim segmentom
Projicirana bolečina
Zaznava bolečine v receptorskem polju določenega perifernega živca ali segmenta hrbtenjače zaradi nefiziološkega draženja centralnih ali perifernih nevronov
Nociceptivna bolečina
Kronična bolečina, ki je posledica dolgotrajnega draženja nociceptorjev zaradi stalnega patološkega procesa v okolici
Nevropatska bolečina
Kronična bolečina, ki nastane zaradi funkcijskih ali strukturnih sprememb živčevja
Psihogena bolečina
Kronična bolečina, za katero ne najdemo vzroka, ali močno presega resnost pridruženega patološkega procesa
Alodinija
Bolečino izzovejo že šibki nebolečinski dražljaji
Hiperalgezija
Po trajanju in jakosti pretiran odziv na bolečinski dražljaj
blokatorji Na+ kanalčkov, za katero vrsto bolečine
Lidokain, karbamazepam, triciklični antidepresivi, fenitoin, meksiletin
Periferna nevropatska bolečina
Nocicepcija
Aktivnost v živčnih poteh, ki posredujejo signale o bolečinskih dražljajih
Transdukcija
Pretvorba bolečinskega dražljaja v elektično aktivnost
Prag za nocicepcijo
Tista jakost dražljaja, ki depolarizira nociceptorje do njihovega praga proženja akcijskega potenciala
Prag za zaznavo bolečine
Tista jakost dražljaja, ki jo preiskovanec zazna kot bolečino v polovici poskusov
Prag za toleranco bolečine
Tista jakost dražljaja, pri kateri postane nadaljna stimulacija za preiskovanca nevzdržna
Živčno-mišični stik
Specializirana kemična sinapsa, preko katere poteka prenos signala iz alfa-motonevrona na skeletno mišično vlakno
Membranski potencial
Razlika med potencialnom na notranji in zunanji strani membrane (napetost med njima)
Po dogovoru je Vzun=0, zato je MP=Vnot
Ravnovesni potencial
Membranski potencial, pri katerem so ioni, ki membrano lahko pasivno prehajajo, v elektokemičnem ravnovesju
Akcijski potencial
Hitra sprememba v membranskem potencialu, ki se začne z depolarizacijo in konča s hiperpolarizacijo
Spastičnost
Motorična motnja, za katero je značilno od hitrosti raztega odvisna povečana jakost mišičnega tonusa, zaradi prekomerne odzivnosti refleksa na razteg, ki je posledica okvare zgornjega motoričnega nevrona
Rigidnost
Oblika hipertoničnosti s stalno prisotnim in vseskozi enako povišanim uporom proti pasivnim gibom
Cerebrovaskularni inzult
Žariščni izpad funkcij možganov zaradi motene prekrvavitve
Ulkusna bolezen
Kronična vnetna bolezen zgornjega dela prebavil
Peptični ulkus
Razjeda sluznice v želodcu ali dvanajstniku, ki nastane zaradi škodljivih učinkov solne kisline in pepsina in za katero je značilno, da sega skozi mišično plast sluznice (muskularis mukoze)
Bruhanje
Hitra, refleksna, retrogradna izpraznitev želodčne vsebine skozi usta
Protitelesa pri celiakiji
- proti tkivni transglutaminazi
- proti tkivnemu gliadinu
- anti-endomizijsko protitelo
- anti-gliadinsko protitelo
Zapora črevesja
Odsotnost prehoda črevesne vsebine v kavdalni smeri
Konstipacija
Dolgotrajno (vec let) poredko (max 3x na teden) odvajanje trdega blata, ki ga pogosto spremljajo bolečine, napenjanje, občutek nepopolne izpraznitve
Diareja
Povečano izgubljanje tekočine skozi črevo (nad 200ml na dan)
Flatulenca
Pretirano nastajanje in zadrževanje plinov v črevesju
Primarni glavobol
Glavobol, pri katerem ne moremo identificirati vzroka v lokalnem ali sistemskem patološkem procesu
Migrena
Sindrom ponavljajočih se tipičnih napadov, katere ločujejo obdobja brez simptomov
Tenzijski glavobol
Opredeljen na temelju klinične slike - glavobol v obliki obroča okrog glave ali na vrhu temena, ki se običajno začne postopoma med dnevom in stopnjuje proti večeru
Sekundarni glavobol
Glavobol, ki je posledica jasno identificiranega razloga bodisi v lokalnih (vaskulitis, meningitis, interkranialna ekspanzivna lezija) bodisi sistemskih spremembah (vročinsko stanje)
Nevralgija trigeminalnega živca
Ponavljajoče se epizode nenadne, kratkotrajne, zbadajoče bolečine, ki se ponavadi pojavlja enostransko v področju inervacije ene ali več vej trigeminalnega živca
Intrakranialni tlak
običajno izražen kot tlak likvorja, je dinamična vsota tlakov v različnih predelih/strukturah kraniospinalnega prostora
Možganski edem
Povečanje volumna možganovine zaradi povečane vsebnosti vode
Hidrocefalus
Nenormalna razširitev ventrikularnega prostora
Možganska kap
Sindrom nevroloških izpadov, ki trajajo več kot 24 ur in so posledica motene prekrvavitve možganov
Metabolna acidoza
Posledica primarnega znižanja HCO3- v plazmi
Metabolna alkaloza
posledica povišanega HCO3- v plazmi, ki je posledica primarne motnje homeostaze natrija in vode IN/ALI hipokaliemije ter izgube HCl
Respiratorna acidoza
Posledica zvišanega pCO2 v plazmi ob hipoventilaciji
Respiratorna alkaloza
Posledica primarno znižanega pCO2 v plazmi ob hiperventilaciji
Standardni bikarbonat
Koncentracija bikarbonata v plazmi, ko je v ravnovesju z normalno vrednostjo CO2 pri 37C in 100% zasicenosti Hb s kisikom
Puferske baze
Vsota vseh puferskih anionov v krvi, ki so sposobni pufrati vodikov ion
Prebitek baze
Kolicina mocne kisline, ki jo moramo dodati ali odvzeti, da vrnemo pH plazme na 7.4 pri 37C in pCO2 40mmHg
Možganska smrt
Ireverzibilno prenehanje vseh oblik možganske aktivnosti zaradi nekroze živčnih celic velikih možganov kot posledica ishemije ali hipoksije
Somnolenca
Odzivanje samo na močnejše nebolečinske dražljaje
Sopor
Odzivanje samo na bolečinske dražljaje
Koma
Ni odzivanja na nobene dražljaje
Vegetativno stanje
Nastopi zaradi obsežne poškodbe obeh možganskih polobel pri bolnikih, ki so se “prebudili” iz kome. Imajo stanja budnosti in spanja, odpirajo oči, premikajo glavo, zehajo, vendar je vsebina zavesti zelo okrnjena
Epileptični napad
Klinična manifestacija občasne, reverzibilne, samoomejujoče motnje osrednjega živčevja zaradi ponavljajočih se sinhronih depolarizacij večjega števila živčnih celic v možganski skorji
Epilepsija / epileptični sindrom
Kronična nevrološka motnja, za katero je značilno ponavljanje, običajno spontanih, epileptičnih napadov
