definicije Flashcards
vnetje
lokalna reakcija tkiva na poškodbo, ki poteka predvsem na ravni malih žil, lahko pa ima številne, včasih tudi škodljive, sistemske učinke
stres
stanje v okolju, ki potencialno ali dejansko ogroža celovitost ali življenje organizma
procesivni stresor
grozeč dejavnik v okolju, zaradi katerega človek s procesiranjem senzoričnih informacij v možganski skorji, ugotovi da je ogrožen
sistemski stresor
poškodba organizma, ki je prizadela njegovo homeostazo in povzročila npr. nekrozo tkiva, hipotenzijo, hipoksijo
nespecifični obrambni odziv organizma na stres
usklajeno delovanje živčnega, hormonskega in imunskega sistema, med katerimi poteka večsmerna komunikacija spodbujanja in zaviranja
beljakovine akutne faze
plazemske beljakovine, katerih sinteza v hepatocitih se v razmerah stresa poveča od 50x do 1000x nad normalno raven
Fentenove reakcije
z železovimi ioni katalizirane reakcije superoksidnega aniona in vodikovega peroksida, kjer nastane hidroksilni radikal
Antioksidant
poljubna snov, ki v koncentraciji, ki je majhna v primerjavi s koncentracijo tarčne snovi prostega radikala, prepreči, odloži ali zavira oksidacijo tarčne snovi
Akutno popuščanje ledvic
zmanjšanje ledvične funkcije (GF in tubulni transport) v nekaj dnevih ali tednih
Kronična ledvična bolezen
diagnoza bolnika, ki ima vsaj 3 mesece vsaj enega izmed simptomov:
- zmanjšana GF
- patološka sestava seča
- makro/mikroskopse patohistološke spremembe ledvic
Kronično popuščanje ledvic
pešanje funkcij ledvic:
1. vzdrževanje ničelne bilance vode in topljencev
2. izločanje presnovkov
3. homeostaza acidobaznega ravnovesja
4. presnova kalcitriola in eritropoetina
ki se konča z odpovedjo ledvic in simptomi uremičnega sindrom
Hipoglikemija
znižana koncentracija glukoze v krvi, ki jo ponavadi spremljajo motnje v delovanju osrednjega živčevja in aktivacija simpatiko-adrenergičnega sistema
Stradanje
pomanjkljiv vnos kalorično pomembniih hranil, med katere uvrščamo ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe
Absorptivno obdobje
obdobje, ko v telesu prevladujejo učinki inzulina in traja 2h po zaužitem obroku
Postabsorptivno obdobje
obdobje, ko je za preskrbo živčevja najpomembnejši vir glukoze jetrna glikogenoliza in traja 2-12h po zaužitem obroku
Kratkotrajno stradanje
obdobje, ko je glavni vir glukoze za živčevje jetrna glukoneogeneza in traja 12h-1 teden po zaužitem obroku
Kaheksija
presnovni sindrom z izgubo mase skeletnih mišic in/ali izgubo maščob, za katerega je značilna negativna energijska in beljakovinska bilanca in mu je pridruženo kronično vnetje
Marazem
pomanjkljiv vnos kalorij in beljakovin, katerega ne spremlja nobeno drugo bolezensko stanje ali vnetje
Kvašiorkor
zadosten vnos kalorij, vendar pomanjkljiv vnos beljakovin oz esencialnih aminokislin
Debelost
kronična bolezen, za katero je značilno prekomerno kopičenje maščevja
Lakota
občutek, ki se pojavi, ko organizem potrebuje hranila/energijo
Sitost
občutek, ki zaustavi hranjenje oz. željo po novem obroku
Sladkorna bolezen (klinična definicija)
skupina presnovnih motenj, ki se kažejo kot hiperglikemija
Sladkorna bolezen (pafi definicija)
skupina presnovnih motenj, ki nastanejo zaradi zmanjšanih učinkov inzulina
Sladkorna bolezen (lab vrednosti)
na tešče: nad 7 mmol/L
2h OGTT: nad 11.1 mmol/L
Mejna bazalna glikemija
na tešče vrednosti glukoze med 6.1 in 6.9 mmol/L
Motena glukozna toleranca
2h OGTT med 7.8 in 11 mmol/L
SB tipa 1
kombinacija genetskega nagnenja in škodljivih dejavnikov okolja, ki sprožijo avtoimunski proces, ki moti delovanje in uničuje pankreatične celice beta
SB tipa 2
pri razvoju imata glavno vlogo inzulinska rezistenca tarčnih tkiv in okvarjeno izločanje inzulina
Inzulinska rezistenca
patološko stanje, za katerega sta značilni zmanjšana občutljivost in odzvinost tkiva na inzulin
Nezadostno izločanje inzulina
patološko stanje, pri katerem je hitrost s katero se izloča inzulin iz celic beta manjša, kot bi jo pričakovali glede na jakost dražljaja za izločanje
Arterijska hipertenzija
zvišan arterijski tlak
Mejna ali labilna hipertenzija
stanje pri katerem AT niha med normalnimi in povišanimi vrednostmi več let in se pri 20% razvije v pravo hipertenzijo. Značilne so hiperkinetičnost krvožilja, tahikardija in povečan MVS.
Ateroskleroza
kronična bolezen velikih in srednje velikih arterij mišičnega in elastičnega tipa, pri kateri pride do kopičenja lipidov, veziva, netopnih kalcijevih soli in celičnih ostankov v intimi in vnetja, ki zajame intimo, medijo in adventicijo.
Aterom
omejene zadebelitve v intimi, ki so na začetku bolezni sestavljene iz maščob, kasneje pa postanejo bolj kompleksne
Arterioskleroza
bolezen arterij, za katero je značila zadebelitev stene in izguba elastičnosti
Patološka hipotenzija
padec tlaka, pri katerem pride zaradi zmanjšanega pretoka skozi vitalne organe do bolezenskih znakov in simpotomov
Ortostatska hipotenzija
padec sistolnega in diastolnega arterijskega tlaka za vsaj 20 mmHg pri prehoduiz ležečega v stoječ položaj (pri težjih primerih v sedeč)
Sinkopa
prehodna izguba zavesti zaradi zmanjšanega pretoka krvi skozi možgane in posledične zmanjšane preskrbe s kisikom
Srčno popuščanje
stanje, ko srce pri normalnem polnilnem tlaku ni zmočno zagotavljati zadostnega pretoka krvi tkivom in organom v vseh fiziološkim razmeram
Frank-Starlingov zakon srca
znotraj fizioloških meja, pri povečani polnitvi prekata, pred aktivno kontrakcijo miocitov, pride do povečane moči kontrakcije
Srčna rezerva
razlika med MVS v mirovanju in maksimalnih MVS, ki ga je srce sposobno proizvesti
Edem
posledica povečanja količine tekočine v intersticiju zaradi tega, ker neto filtracija tekovine iz kapilar preseže limfno drenažo
Aritmija
ali motnja srčnega ritma, je vsak srčni ritem, ki ni fiziološki sinusni ritem znotraj frekvenc 60-100 utripov/min
Bradikardija
motnja srčnega ritma, ko je frekvenca manjša od 60 utripov/min. nastane lahko zaradi upočasnitve ali izpada delovanja glavnega ritmovnika (SA vozel) ali pa zaradi blokade prevajanja impulzov po prevodnem sistemu
Bradikardija
motnja srčnega ritma, ko je frekvenca manjša od 60 utripov/min. nastane lahko zaradi upočasnitve ali izpada delovanja glavnega ritmovnika (SA vozel) ali pa zaradi blokade prevajanja impulzov po prevodnem sistemu
Paroksizmalna supraventrikularna tahikardija
klinični sindrom, za katerega je značilna visoka frekvenca z nenadnim, takojšnjim začetkom in koncem
Atrijska fibrilacija
razpršeno in naključno širjenje impulzov po atriju zaradi soobstoja večjega števila samovzbujajočih zank
Šok
stanje, ko srčno-žilni sistem ne zmore zagotoviti zadostne prekrvavitve tkivom in organom, zaradi česar pride do njihove okvare, kar se klinično kaže z odpovedovanjem njihovega delovanje
Osteoporoza
sistemska kostna bolezen, za katero je značilna zmanjšana mineralna gostota za vsaj 2,5 SD pod povprečno vrednost pri mladih odraslih
Klinična definicija osteoporoze
sistemska kostna bolezen pri kateri je povečano tveganje za patološke zlome
Hipokaliemija
pod 3.5 mmol/L
Hiperkaliemija
nad 5.5 mmol/L
Hipofosfatemija
pod 0.8 mmol/L
Hiperfosfatemija
nad 1.5 mml/L
Hipokalciemija
pod 2.1 mmol/L
KOPB
bolezensko stanje, za katerega je značilen zmanjšan pretok zraka med izdihom, ki je ireverzibilno, a ponavadi progresivno in povezano z nenormalnim vnetnim odzivom na vdihane dražeče delce in pline
kronični bronhitis
produktiven kašelj večino dni v mesecu, vsaj 3 mesece na leto, vsaj 2 leti zapored
emfizem
nenormalno povečanje zračnih prostorov distalno od terminalnih bronhiolov zaradi propada alveolarnih pregrad
kronični obstruktivni bronhiolitis
vnetje s fibrozo v perifernih dihalnih poteh, ki poveča upor (v začetnih fazah KOPB)
difuzijska kapaciteta pljuč
volumen plina, ki v 1 min preide alveolokapilarno membrano pri tlačnem gradientu 1 mmHg
kašelj
eksploziven izidh, ki dopolnjuje mukociliarni mehanizem pri odstranjevanju tujkov in izločkov iz traheobronhialnega drevesa
dispneja
neprijeten občutek oteženega dihanja in povečanega napora pri dihanju