Biologija za test Flashcards

1
Q

Kaj je biologija?

A

Je veda o življenju, bios-življenje,logos-veda.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Na kaj se deli vsaka veda?

A

Na panoge in te na smeri.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako uvrščamo živa bitja v sistem?

A

Glede na razvoj- po sposobnostih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako so živa bitja v sistemu razvrščena?

A

Od najpreprostejšega(najstarejša) do najbolj kompleksno zgrajenega(najmlajša).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kako uvrščamo človeka v sistem?

A

Kraljestvo:živali,Deblo:strunarji,Pod deblo: vretenčarji,Razred:sesalci, Red:prvaki(primati),Družina:človečnjaki,Rod:človek(homo), Vrsta:razumni(sapiens).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Katere so nekatere skupne značilnosti teh razvijajočih ljudi?

A

Vretenčarji;notranje ogrodje, hrbtenica iz vretenc, parne okončine, glava, trup in kratek rep.
Sesalci:notranja oploditev,mladiči sesajo mleko, dlaka, stalna telesna temperatura, 7 vratnih vretenc.Prvaki:človeku podobne opice in človek spretne roke in prsti,življenje v skupnosti, prostorsko gledanje, najpogosteje en sam mladič, medsebojno sporazumevanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj je celica in kdo je iz nje narejen?

A

Je osnovna in najmanjša gradbena enota vsega živega, ki še kaže vse lastnosti živega.Vsa živa bitja so zgrajena iz celic.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj potrebuje za življenje?

A

Ustrezne pogoje, v njej potekajo osnovni življenjski procesi(se hranijo, prebavljajo hrano…).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kako se organizmi razlikujejo?

A

Glede število celic, ki jih sestavljajo, vrste celic, velikost,oblike, telesne ali spolne celice in življenjsko dobo celice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kakšni so enoceličarji in mnogoceličarji?

A

Enoceličarji:celica deluje samostojno, kot organizem.Mnogoceličarji: celice izgubijo samostojnost in se specializirajo.Poleg osnovnih nalog lahko opravljajo dela, za katere so specializirane. Prim: mišične celice,gibanje;živčne celice,prenos sporočil…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kakšne so prokariontske celice?

A

Prokariontske celice: te celice najdemo pri bakterijah in modro zelenih cepljivkah.Nimajo jedra in drugih membranskih struktur.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kakšne so evkariontske

A

Evkariontske celice:sem uvrščamo živalske,rastlinske in glivne celice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kakšna je velikost celic?

A

Je različna, merimo jo v mikrometrih. Med najmanjše sodijo prokariontske celice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kakšne so oblike celic?

A

So različne. Večinoma imajo dokončno obliko za vse življenje in samo še rastejo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Katere celice pa spreminjajo obliko?

A

Ameboidne celice in so v telesnih tekočinah-levkociti v krvi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Pri katerih organizmih ločimo telesne in spolne celice?

A

Pri več členih organizmih, ki se spolno razmnožujejo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kakšna je življenjska doba celice?

A

Od ene delitve do druge.Celice se obnavljajo vse življenje, vsako sekundo odmre okoli 50 milijonov celic, vendar jih s celično delitvijo prav toliko nastane(200g izmenjave v enem dnevu).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaj omogoča celična delitev?

A

Rast, obnavljanje in razmnoževanje celic.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Koliko časa živijo nekatere celice?

A

C.sluznice v tankem črevesju-3-5.Kožne-19 dni.Jetrne-7 mesecev.Bele krvne-več let. C. v kosteh-25-30 dni.Živčne celice- nekatere nas spremljajo celo življenje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kakšna je zgradba celice?

A

Celična membrana,citoplazma, celično jedro, ribosomi in endoplazmatski retikl, mitohondriji, golgijev aparat,lizosomi ali prebavni organeli,kloroplast, medceličina.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj je celična membrana?

A

Razmejuje celico od okolice- je polprepustna.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj je citoplazma?

A

Je celična tekočina. V njej so številni organeli(deli celice, ki opravljajo točno določene naloge).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaj je celično jedro?

A

Je v celici, obdan z membrano.Vsebuje dedni zapis za vse in dedovanje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Kaj so ribosomi in endoplazmatski retikl?

A

V njih nastajajo c. beljakovine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Kaj so mitohondriji?

A

V njih poteka c. dihanje(sestavljajo se spojine, ki so za celico vir energije).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kaj je golgijev aparat?

A

Zbira c. proizvode v posamezne vrečke in jih razpošilja po celici.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kaj so lizosomi - prebavni organeli?

A

Razgrajujejo snovi, ki jih je c. sprejela, pa tudi lastne odpadne snovi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Kaj je kloroplast(le v rastlinskih celicah)?

A

V njem se nahaja klorofil v katerem poteka fotosinteza.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Kaj je med celičina?

A

Obdaja celico.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Kje so zapisane lastnosti, ki si jih dobil od svojih staršev?

A

V kromosomih in genih.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Koliko kromosomov imajo ljudje v jedru celice?

A

46 kromosomov(23 parov).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Kaj pomeni kromosom?

A

Kroma=barva, soma=telo-obarvana telesa.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Iz časa je zgrajen vsak kromosom?

A

Iz ene molekule DNA, ki je sestavljena iz nukleotidov (osnovnih enot).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Kaj ima odsek DNA?

A

Ima zapis določenih lastnosti. To imenujemo gen, ki je osnovna enota dednega materiala.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

V kaj se združujejo celice?

A

Celice s podobnimi oblikami opravljajo podobne naloge in se združujejo v tkiva. Primer: krovno vezivno tkivo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Kaj tvori organe?

A

Skupine tkiv, ki se v svojem delu dopolnjujejo, npr. srce, pljuča.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Kaj tvori organski sistem?

A

Skupino organov, ki opravljajo skupno nalogo, gibala, prebavila, dihala.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

V kaj se združujejo organski sistemi?

A

V organizem (telo živega bitja).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Kako se imenujejo spolne celice?

A

Gamete.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Koliko kromosomov ima ženska spolna celica?

A

23 kromosomov (22 telesnih + spolni x)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Koliko kromosomov ima moška spolna celica?

A

23 kromosomov (22 telesnih + spolni y ali x)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Kako nastane spojek ali zigota?

A

Ko se združijo kromosomi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Koliko kromosomov ima spojek ali zigota?

A

46 (22 telesnih + xx + 22) = ženske, oz. 22 telesnih + xy + 22 = moški)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Iz česa nastane nov organizem?

A

Iz spojka ali zigote.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Iz česa je nastala množica naših celic?

A

Semenčica in jajčece, ki sta se združila v eno celico. Celica se je delila in se še delijo. Človeško telo je zgrajeno iz telesnih in spolnih celic.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

Kako imenujemo delitev telesnih celic?

A

Mitoza - delitev ene celice na dve hčerinski. Z delitvijo nastane vsak dan veliko novih celic. Potrebne so za obnavljanje telesa, rast ….

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

Katere faze celične delitve poznamo?

A

Podvojitev kromosomov, delitev jedra, delitev celice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

Koliko kromosomov imajo telesne celice živega bitja?

A

Enako število kromosomov. V telesnih celicah večine rastlin in živali je parno ali diploidno število kromosomov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

Kako imenujemo delitev spolnih celic?

A

Mejoza (redukcijska delitev).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

Kako nastanejo spolne celice?

A

Iz praspolnih, ki imajo diploidno številno kromosomov. Pri tem procesu pride do zaporednih delitev celice, pri tem nastanejo 4 nove. Vsaka od njih ima enojno (haploidno) število kromosomov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

Kaj je sestavni del mejoze pri moškem in kaj pri ženski?

A

Pri moškem je mejoza sestavni del tvorbe semenčic, pri ženski pa tvorba jajcec..

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

Koliko kromosomov je v vsaki človeški spolni celici?

A

23

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

Kaj so dihala?

A

So sistem organov, ki oskrbujejo kri s kisikom in odnašajo CO2.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

Katere dele dihal poznamo?

A

Nosna votlina in usta, žrelo, grlo - glasilki, sapnik, sapnici, levo in desno pljučno krilo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

V kaj se cepita sapnici?

A

V tanjše sapnice, na koncu katerih so pljučni mehurčki (alveole), ki so prekrite s spletom najtanjših krvnih žilic - lasnic ali kapilar.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

Kaj je sapnik?

A

Je del dihal, ki je dolg 12 cm. Začetek sapnika imenujemo krlo, tu ležijo glasilke. Zgrajen je iz gladkih mišic. Oporo jim dajejo hrustančni obročki.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

Kaj so pljuča?

A

Del dihal, mehak, spužvast organ, težek 1 kg. Ležijo v prsni votlini na trebušni preponi. Varujejo jih rebra, popljučnica in poprsnica (porebrnica). Nimajo mišičnega tkiva, dihanje omogočajo dihalne mišice in trebušna prepona. Nimajo čutnih živcev, zato nas pljuča ne bolijo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

Kakšna vrsta dihanja potekajo v našem telesu.

A

Pljučno in celično.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

Kaj omogoča pljučno dihanje?

A

Telesu omogoča sprejemanje kisika in oddajanje CO2.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

Kaj telo potrebuje za celično dihanje?

A

Kisik za pretvorbo energije in hranilnih snovi, ki jih dobimo s hrano, pri tem nastane CO2.

61
Q

Kaj je pljučno dihanje?

A

Izmenjava plinov med telesom in okolico, ki poteka neprestano v pljučnih mehurčkih zaradi razlik v koncentraciji plinov(difuzija).Vdihan zrak: 21% kisika in 0,03 CO2. Izdihan zrak 15% kisika in 5% CO2. Kisik gre iz pljuč v kri, ogljikov dioksid pa iz krvi v pluča.

62
Q

Kaj je celično dihanje?

A

Izmenjavanje plinov v celicah poteka med citoplazmo in krvjo.Poteka v mitohondrijih.Je oksidacija hranilnih snovi(sprošča se energija, nastaneta še ogljikov dioksid in voda).

63
Q

Kako delimo organe(organski sistem gibal)?

A

Na kosti-pasivni del in mišice-aktivni del.

64
Q

Kaj sodeluje pri gibanju?

A

Kosti, mišice in živci.

65
Q

Koliko kosti je povezano v okostje?

A

V okostje, skelet ali ogrodje je povezanih približno 208 kosti.

66
Q

Kakšne oblike kosti poznamo?

A

Dolge: okončine-golenica, stegnenica, nadlahtnica.Kratke: zapestje, gleženj.Ploščate:lobanja, medenica, lopatica, rebra, prsnica. Nepravilne:vretenca, kosti lobanje.

67
Q

Kaj je okostje oz. kakšne so njegove naloge?

A

Je sistem, ki telesu daje oporo in obliko(skupaj z mišicami).Sodeluje pri gibanju. Varuje mehke in občutljive organe pred poškodbami(Lobanja-možgane; Prsni koš-srce, pljuča, glavne žile;Hrbtenica-hrbtenjačo).

68
Q

Kakšne so povezave med kostmi?

A

Nepremične oz. negibljive,delno gibljive, gibljive oz. premični sklep.

69
Q

Primer nepremične oz. negibljive povezave med kostmi?

A

Šivi med kostmi lobanje.

70
Q

Primer delno gibljive povezave med kostmi?

A

Povezave s hrustancem med rebri in prsnico.

71
Q

Primer gibljive povezave med kostmi oz. premični sklep ?

A

Ramenski sklep, komolec, koleno…

72
Q

Kakšna je zgradba sklepa in jo nariši?

A

Sklepna glavica, sklepna špranja, sklepna tekočina, sklepni hrustanec, sklepna jamica.

73
Q

Kakšna je zgradba dolge kosti in jo nariši?

A

Sklepni hrustanec, kostni kanal, gobasto kostno tkivo, krvne žile, kostnina, pokostnica.

74
Q

Poimenuj kostni kanal, sklepni hrustanec, gobasto kostno tkivo, kostnina, pokostnica, krvne žile.

A

Kostni kanal z rumenim kostnim mozgom. Sklepni hrustanec (preprečuje trenje med kostmi). Gobasto kostno tkivo:nahaja se v sklepnih okrajkih dolgih kosti- vsebuje votline v katerih je rdeč kostni mozeg, ki je krvotvoren. Kostnina najtrši del kosti. Pokostnica v njej so krvne žilice in živci, skrbi za rast in obnovo kosti.

75
Q

Kaj gradi kostno tkivo?

A

Kostne celice, te izločajo trdo med celičino, ki je zgrajena iz organski in anorganskih snovi.

76
Q

Iz česa je kost?

A

Iz anorganskih in organskih snovi.

77
Q

Katere so anorganske snovi?

A

Anorganske=Rudninske snovi (2/3) so kalcijeve, fosforjeve in magnezijeve spojine-dajejo trdnost.

78
Q

Katere so organske snovi?

A

Organske snovi (1/3) osein-dajejo prožnost.

79
Q

Kaj se zgodi s staranjem organizma s kostmi?

A

Kosti postanejo bolj krhke, ker se v kostnih celicah nabira vse več mineralnih snovi - zakostenevanje.

80
Q

Kaj je zakostenevanje?

A

Je postopno nadomeščanje hrustančnega tkiva s kostnim.

81
Q

Katere so kosti hrbtenice(vretenca)?

A

7 vratnih vretenc, 12 prsnih vretenc, 5 ledvenih vretenc, 5 križnih vretenc, 5 trtičnih vretenc.

82
Q

Iz česa je hrbtenica sestavljena in opiši jih?

A

Iz vretenc, ki tvorijo hrbtenični kanal za hrbtenjačo.Vretenca so med seboj povezana z medvretenčnimi ploščicami ali diski.Imajo obliko dvojnega S.

83
Q

Kaj daje prožnost hrbtenici?

A

Medvretenčne ploščice in ukrivljena oblika.

84
Q

Naštej kosti trebuha-prsni koš in opiši.

A

7 parov reber, ki so z rebrnimi hrustanci povezani na predhodno rebro, 2 para prostih reber, prsnica- je ploščata kost na sprednji strani prsnega koša, ključnici- se pripenjata nanjo na zgornji strani, rebra- ob straneh in žlička na spodnji strani.

85
Q

Kaj so kosti trupa?

A

So kosti, ki povezujejo okončine s trupom.

86
Q

Kaj sestavlja ramenski obroč(kako se drugače reče)?

A

Ramenski obroč ali oplečje:nadlahtnica, ključnica in lopatica.

87
Q

Kaj sestavlja medenični obroč(kako se drugače reče)?

A

Medenični obroč ali okolčje:stegnenica, kolčnica in križnica.

88
Q

Kaj sestavlja zgornje okončine?

A

Nadlahtnica povezana z oplečjem, podlahtnica, koželjnica, zapestnice-8, dlančnice-5 in prstnice.

89
Q

Kaj je stegnenica?

A

Najdaljša in najmočnejša kost okostja.

90
Q

Kako deluje stopalni lok pri hoji?

A

Kot vzmet.

91
Q

Kaj sestavlja spodnje okončine?

A

Stegnenica povezana z medenico, pogačica- v kolenskem sklepu, golenica ali piščal, mečnica, nartnice- 7, stopalnice- v stopalu, prstnice- prstni člen.

92
Q

Kaj so mišice?

A

Aktivni del gibal, predstavljajo 45-50 % celotne telesne mase.

93
Q

Koliko vrst mišičnih tkiv poznamo in katere so?

A

3 vrste: prečno progasto ali skeletno mišično tkivo, gladko mišično tkivo in srčno mišično tkivo.

94
Q

Kaj gradi prečno progasto mišično tkivo, opiši ga?

A

Gradi skeletne mišice. Premika okostje.Zgrajeno je iz prečno progastih celic ali vlaken. Deluje pod vplivom naše volje. Se utrudi.

95
Q

Kaj gradi gladko mišično tkivo, opiši ga?

A

Gradi gladke mišice. Je v stenah organov(želodec, črevesje…). Usmerja hrano in tekočino po votlih organih. Zgrajeno je iz eno jedrnih celic(brez prečnih prog). Deluje samodejno(krči se počasi). Se ne utrudi.

96
Q

Kaj gradi srčno mišično tkivo, opiši ga?

A

Gradi srce. Črpa in potiska kri po žilah. Zgrajeno je iz razvejanih eno jedrnih celic. Se samodejno in enakomerno krči.

97
Q

Kakšna je zgradba skeletne mišice, nariši jo?

A

Kita, mišice.

98
Q

Kakšno je delovanje skeletnih mišic?

A

S krčenjem in sproščanjem premikajo kosti. Delujejo v parih(mišica upogibalka in mišica iztezalka). Delo mišic uravnavajo živci, kri jim prinaša hrano in kisik. Glavni vir energije za delo mišic je grozdni sladkor ali glukoza.

99
Q

Kaj se zgodi z glukozo pri krčenju in sproščanju mišice?Kaj povzroči bolečine in utrujenost v mišicah?

A

Pri krčenju:Glukoza nastane iz glikogena.Glukozi dodaš kisik, nastane CO2+H2O+energija in mlečna kislina. 30% za krčenje in 70% kot toplotna energija.Pri sproščanju:Iz mlečne kisline se naredi glukoza in glikogen.Nakopičena mlečna kislina.

100
Q

Kaj skrbi za pravilno delovanje telesa?

A

Hormonske žleze in živčevje.

101
Q

Kakšne so naloge živčevja?

A

S pomočjo čutil omogoča sprejem in obdelavo sporočil iz okolja in notranjosti telesa ter pripravi odgovore nanje.Omogoča usklajeno delovanje organov in organskih sistemov. Je nosilec razumskega, čustvenega in duševnega življenja.

102
Q

Kaj je živčna celica(z drugo besedo)?

A

Živčna celica ali nevron je osnovni del živčnega tkiva.

103
Q

Kje so živčne celice in kakšne so?

A

V vseh organih, največ pa jih je v možganih in hrbtenjači.Poznamo jih več različnih vrst, opravljajo veliko opravil, v osnovi pa so si podobne.

104
Q

Kaj delajo dendriti?

A

Sprejemajo sporočila- preko njih se povezujejo z drugimi celicami.

105
Q

Kaj dela telo živčne celice z jedrom?

A

Obdela sporočilo in ga pošlje po nevritu kot živčni impulz.

106
Q

Kakšna je pot prevajanja informacije in jo nariši?

A

Dendriti, telo živčne celice z jedrom, nevrit ali akson (mielinske ovojnice), živčni končki in sinaptični gumbi.

107
Q

Kaj je nevrit ali akson?

A

Je živčno vlakno na katerem so mielinske ovojnice- dolgo je nekaj dm do m ali več.

108
Q

Kaj je sinapsa?

A

Povezava(stik) med živčnimi celicami(živčni končič ene celice in dendrit druge celice).

109
Q

Kakšne so živčne celice glede na druge celice?

A

So edine telesne celice, ki se v odraslem organizmu ne morejo razmnoževati, lahko pa predčasno odmrejo.

110
Q

Kakšni sta poglavitni lastnosti živčne celice?

A

Vzdražnost- dendriti sprejemajo držljaje(živčna celica je občutljiva na dotik, pritisk, mraz, svetlobo…).Prevodnost- dendriti sprejete držljaje usmerjajo v telo živčne celice.To obdela sporočilo in ga pošlje po nevritu kot živčni impulz.

111
Q

Kakšna je delitev(razporeditev) živčevja?

A

Osrednje (centralno):možgani, hrbtenjačo, živčni vozli(zbira sporočilo). Obkrajno (periferno):živci(prenaša sporočilo in odgovori).

112
Q

Kaj je obkrajno živčevje?

A

Je omrežje živcev, razpredeno po vsem telesu.Sestavljajo ga živci, po katerih se prevajajo sporočila med osrednjim živčevjem in preostalim telesom.

113
Q

Katere vrste živčnih vlaken poznamo?

A

Čutna in gibalna žična vlakna.

114
Q

Kaj delajo čutna živčna vlakna?

A

Sporočila iz okolice(npr. mraz) in od notranjih organov (npr. boleč zob) prenašajo v možgane in hrbtenjačo.

115
Q

Kaj delajo gibalna živčna vlakna?

A

Sporočila prenašajo do organov(mišic, žlez…) in sprožijo njihovo delovanje.

116
Q

Kaj sestavlja osrednje živčevje?

A

Možgani in hrbtenjača.

117
Q

Kje je osrednje ali centralno živčevje(hrbtenjača- živčna vrv)?

A

Sega od zatilne ravnine do 2.ledvenega vretenca(dolžina 45 cm, debelina 8-10 mm). Leži v hrbteničnem kanalu.Iz nje vodi 31 parov hrbtenjačinih živcev.

118
Q

S čim je zavarovano osrednje živčevje(hrbtenjača- živčna vrv)?

A

S hrbtenico, 3 ovojnicami in z možgansko hrbtenjačno tekočino.

119
Q

Kaj povezuje hrbtenjača- živčna vrv?

A

Obrobje telesa z velikimi možgani, uravnava nezavedne gibe ali reflekse.

120
Q

Kaj so refleksi?

A

Nezavedni gibi(gibi brez naše volje), ki omogočajo hitro reagiranje na škodljiv držljaj.

121
Q

Opiši pot refleksa.

A

Držljaj, čutilni živec, hrbtenjača, gibalni živec in organ.

122
Q

Kaj so žični vozli(kako se še rečejo)?

A

Živčni vozli ali ganglji so manjše skupine živčnih celic ob hrbtenjači in v bližini notranjih organov .Delujejo v sodelovanju s hrbtenjačo.

123
Q

Kaj so možgani?

A

So velika skupina živčnih celic, ki se nahajajo v lobanji . Teža je približno 1,4 kg.

124
Q

Kako delimo možgane?

A

Velike in male možgane ter na možgansko deblo.

125
Q

Kaj varuje možgane?

A

Lobanja, 3 ovojnice in možganska tekočina.

126
Q

Kaj so veliki možgani?

A

So središče naše zavesti.

127
Q

Kaj so možganska središča in katera so?

A

Skupine celic, ki so specializirane za posamične vrste opravil: motorična, miselna, senzorična in druga središča.

128
Q

Kakšno nalogo opravljajo motorična središča?

A

Sprožajo mišice in uravnavajo hotene gibe-gibanje.

129
Q

Kakšno nalogo imajo miselna središča?

A

Sposobnost pomnjenja, čustvovanja in duševne sposobnosti.

130
Q

Kakšno nalogo imajo senzorična središča?

A

Obdelajo držljaje, ki pridejo prek živcev in čutil- analiza občutkov.

131
Q

Kakšne naloge imajo druga središča?

A

Govor, branje, pisanje in računanje.

132
Q

Kako delimo velike možgane?

A

Na levo in desno poloblo.

133
Q

Kakšne dejavnosti dela leva polobla?

A

Razumsko gibalne dejavnosti.

134
Q

Kakšne dejavnosti dela desna polobla?

A

Umetniško-zaznavne dejavnosti.

135
Q

Kakšne barve so veliki možgani?

A

Na površini so sivi, v notranjosti pa beli.

136
Q

Kaj sestavlja površino velikih možganov in kako se imenuje?

A

Telesa živčnih celic. Sivina je debela okoli 3 mm, zato jo imenujemo tudi možganska skorja, je zelo nagubana, ker ima izredno veliko število celic.

137
Q

Od česa je odvisno delovanje naše skorje?

A

Naša zavest, volja in mišljenje.

138
Q

Kako imenujemo notranjost naših možganov, zakaj jo tako imenujemo in kaj jo sestavlja?

A

Belina zaradi tega, ker je bele barve, sestavljajo jo izrastki živčnih celic ali aksoni.

139
Q

Kje so mali možgani?

A

V zatilnem delu lobanje.

140
Q

Za kaj so pomembni mali možgani?

A

Pomembni so za usklajevanje gibov in za ravnotežje. Usklajujejo številna sporočila iz mišic in čutil in jih pošiljajo velikim možganom(ravnotežje).

141
Q

Kje je možgansko deblo?

A

Leži pred malimi možgani.

142
Q

Kaj je v možganskem deblu?

A

So centri za nekatere dejavnosti notranjih organov.Na primer:uravnava, dihanje, bitje srca, sproži občutek lakote, žeje, drgetanje v mrazu, potenje v vročini, bruhanje.

143
Q

Kaj je podaljšana hrbtenjača?

A

Je spodnji del možganskega debla. Od tod prihaja pobuda za delovanje nekaterih notranjih organov.

144
Q

Kako delimo živčevje glede na delovanje?

A

Somatsko ali telesno živčevje, avtonomno ali vegetativno živčevje, simpatično in parasimpatično.

145
Q

Kaj dela somatsko ali telesno živčevje?

A

Nadzira skeletne mišice in deluje pod vplivom naše volje npr. brcnemo žogo, dvignemo roko v pozdrav itd.

146
Q

Kaj dela avtonomno ali vegetativno živčevje?

A

Nadzira procese v telesu brez naše volje npr. dihanje, prebavo, delovanje srca, delovanje žlez.

147
Q

Kaj dela simpatično živčevje in kakšna je njegova pomembna lastnost?

A

Pospeši srčni utrip, dihanje in delovanje čutil.Poveča aktivnost želodca, črevesja, trebušne slinavke itd. Pripravi telo v nevarnosti ali v stresu na napor-obrambo ali beg.

148
Q

Kaj dela parasimpatično živčevje in kakšna je njegova pomembna lastnost?

A

Umirja utrip srca in dihanje. Zavira delovanje želodca, črevesja, trebušne slinavke itd. Pripravi telo za počitek in obnovo.