Biologija 5 Flashcards
Kako delimo ribe.
Hrustančnice in kostnice.
Hrustančnice.
Ogrodje je hrustančno, usta so spodaj, rep je asimetričen. Nimajo vzdušnega mehurja - uravnavanje globine plavanja.
Plakoidne - zobčaste luske, služijo predvsem obrambi pred morebitnimi plenilci.
Notranja oploditev.
Morski psi - nekateri so tudi živorodni, skati.
Dihanje hrustančnic.
5-7 parov škržnih rež brez poklopca.
Kostnice.
Ogrodje je koščeno, usta so na koncu gobca, rep je simetričen. Ribji vzdušni mehur
Dihanje Kostnice.
4 škržne reže in poklopec, zaradi katerega lahko dihajo, tudi ko ne plavajo - potiskanje vode preko škrg.
Luske različne - cikloidne.
Kako delimo kostnice.
Žarkoplavutarice - prave kostnice,
mesnatoplavutarice.
Kako še delimo vretenčarje?
Dvoživke in plazilce.
Dvoživke.
-Prvi kopenski vretenčarji, zato že imajo - vsaj odrasli-pljuča.
-Koža je gola, sluzasta, ni lusk, prekrvavljena - dihanje, strupne in sluzne žleze.
-Osemenitev in oploditev je pri brezrepih krkonih zunanja: mrest - mehanska zaščita in zaščita pred plenilci, jajca so pogosto zlepljena, da jih ne odnese vodni tok.
–Prav tako notranja pri repatih krkonih.
-V ustih so majhni zobje in iztegljiv jezik.
-Dobro je razvito notranje in srednje uho.
-Poikilotermi.
Zaščiteni so vsi, razen navadnega močerada-črnorumen.
Ogroženost: ceste, izsuševanje mokrišč, onesnaževanje mokrišč.
Krvni obtok dvoživk.
Dvojen krvni obtok zaradi pluč- da kri zaokroži po telesu, mora dvakrat skozi srce, pljuča so se razvila iz ribjega mehurja
Dihanje dvoživk.
Ličinke dihajo s škrgami, odrasli s kožo in pljuči.
Kako delimo dvoživke.
Repate - močeradi, pupki, proteus - močeril-človeška ribica.
Brezrepe - žabe, krastače, urhi.
Žabe.
Regljajo le samci - imajo 2 glasilki in 2 zvočna mehurja - za privabljanje samic in teritorialnost, ob tem so usta zaprta, zrak prihaja iz pljuč.
Proteus.
Živi do 100 let, njegova presnova je zaradi skromnih razmer v jamah - pomanjkanje hrane, zelo upočasnjena, spolno dozori pri 14 letih, endemit - žival, ki živi le na omejenem območju.
Plazilci.
Prvi povsem kopenski organizmi.
Glede razmnoževanja so že neodvisni od vode, saj je osemenitev in oploditev notranja - razvoj amniotskega jajca - plazilci, ptiči in med sesalci stokovci - to jajce samo po sebi vodno okolje, zato ga lahko izlegajo tudi sredi puščave - novi življenjski prostori.
Koža je suha, z luskami, ne služi več dihanju, varuje pred izhlapevanjem
-Poikilotermi.
-Imajo stok ali kloaka - vanj se iztekajo izvodila ledvic, spolnih žlez in črevo - se levijo.
Kače zelo dobro zaznavajo tresljaje podlage, nekatere imajo med očmi in nosnicami jamičast organ, ki je termoreceptor - zaznava topla telesa - plen; dobro vohajo, okušajo zrak z jezikom.
Kako delimo plazilce?
Prakuščarji, krokodili, želve, luskarji.
Prakuščarji.
Tuatara, Nova Zelandija, živi fosil, levitev posameznih lusk.
Krokodili.
Edini plazilci s povsem predeljenim srcem kar pomeni, da se dobra in slaba kri ne meša več; levitev posameznih lusk.
Želve.
Enoten oklep je črepinja- zrasla so sploščena rebra in roževinaste plošče; nimajo zob, namesto tega imajo močan roževinast rob v ustih.
Luskarji. Kako jih delimo?
Se levijo v celoti, imajo zobe.
Kuščarji, kače.
Kuščarji.
Imajo noge in bočno sploščeno glavo: kameleon, martinček, slepec.
Kače.
Nimajo nog, imajo hrbtno trebušno sploščeno glavo; strupniki, zelo gibljiva čeljust.
Nekatere so tudi živorodne. Vsi plazilci so v Slo zaščiteni.
