BIOLOGIJA 3 LETNIK 1. TEST Flashcards
zgradba in delovanje prionov do rastlin
Prioni
so beljakovine, ki se lahko razmnožujejo in povzročajo bolezni, ki prizadenejo živčni sistem pri nekaterih živalih in človeku
z njimi se lahko okužimo ali pa pride do mutacije v genu in sicer za normalno prisotno beljakovino v celični membrani (PrP)
živčne celice s prionskimi beljakovinami počasi propadajo. bolezni imenujemo spongiformne encefalopatije. Za prionske bolezni ne poznamo zdravil, končajo se s smrtjo.
Bolezni:
-Jacobsova bolezen - lahko podedovana ali pa se okužimo
-BSE ali bolezen norih krav, okužba možna z uživanjem okuženega mesa, pojavila se je
80ih letih ker so govedo hranili s temperaturno slabo obdelano kostno moko.
-kuru, najverjetneje posledica kanibalizma
Virusi
niso uvrščeni med živa bitja, niso zgrajeni iz celic, nimajo lastne presnove, se ne razmnožujejo samostojno(izven gostiteljske celice)
izven gostiteljske celice virus ne vrši nobenih procesov, je znotrajcelični necelični zajedavec.
Vse viruse obdaja beljakovinska ovojnica ali kapsida. V notranjosti je dedni material, DNA ali RNA, ki nosi izpis za izgradnjo virusa.
Razmnoževanje virusov
virus okuži gostiteljsko celico - prevzame nadzor nad njeno presnovo (začne sintetizirati nove viruse).
Bakteriofagi so virusi, ki zajedajo bakterije.
Pri njih lahko pri razmnoževanju med okužbo celice in razmnoževanjem virusa mine precej časa. Virusna nukleinska kislina se vgradi v bakterijsko DNA in se spremeni v provirus ali profag. Tak krog imenujemo lizogeni cikel. V njem virus ne uniči bakterijske celice temveč jo le izkoristi za lastno podvojevanje, ki poteka ob vsaki delitvi bakterijske celice. V tem času je virus v celici neveljaven, skrit.
Ko se znova aktivira preide v Litični cikel, v katerem začne uporabljati metabolične procese gostiteljske celice za izdelovanje novih celic. Ta cikel se konča z razkrojem (lizo) gostiteljske celice.
Aids in HIV
Aids ali sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti, bolniki z aidsom so okuženi z virusom HIV -virus človeške imunske pomanjkljivosti, ki selektivno napade celice T pomagalke (limfocite T4) in močno oslabi imunski sistem.
Retrovirus HIV (ima RNA) lahko svoje gene vključi v kromosom gostiteljske celice.
Osebe, ki so okužene z HIV pogosto nimajo nobenih znakov okužbe, zdravniški pregled lahko odkrije otečene bezgavke…Nekaterim se po okužbi pojavi kratkotrajna bolezen. Ob napredovanju bolezni pa se izrazijo raznoliki simptomi, ki jih povzroča imunska oslabelost - zelo večja možnost za bakterijske, virusne, glivične okužbe… Lahko pride tudi do razvoja rakavega obolenja.
Kako se virus prenaša?
prenaša se s krvjo, vaginalnimi izločki, semensko tekočino, maternim mlekom in prek placente (pritrjena na steno maternice in služi kot povezovalno tkivo med materjo in plodom.)
V preteklosti se je prenašal s krvno difuzijo, intravenskim uživanjem drog in homoseksualnimi odnosi. seveda se prenaša z obema vrstama spolnih odnosov.
- ukrepi - uporaba kondomov, varni spolni odnosi,…testiranjem izogibanje nesterilnim orodjem pri postopkih, ki vključujejo neposreden stik s krvjo.
Še druge virusne bolezni:
Virus Hepatitis: virusi si med seboj niso sorodni in pripadajo različnim družinam. Vsi povzročajo poškodbe jetrnih celic.
Virus Papilomavirus:
pri človeku povzroča nastanek bradavic, nekateri sevi lahko transformirajo celice in povzročijo raka na materničnem vratu.
SARS COV-2
spada v skupino kronavirusov, naravni rezervoar teh virusov so povsem netopirji, ki so se evolucijsko prilagajali na te viruse, zato njim ne povzročajo težav.
Koronavirusi so zajedavci živali z različnimi simptomi. Virus ima na površini različne beljakovine S,N,M,E. V notranjosti kapside pa ima enoverižno RNA. Pri vstopu virusa v celico se glikoproetin S veže na receptorje ACE-2. Ti receptorji so značilni za celice v pljučnih mehurčkih, arterijah, gladkih mišicah, tankem črevesju in ledvicah.
Temeljne lastnosti živega
-Gibanje: odraz zaznavanja značilnosti okolja
-Zaznavanje/občutljivost na dražljaje
-Rast in Razvoj
-Razmnoževanje
-Ločenost od okolja: znotraj organizma potekajo različni procesi
-Kopičenje in poraba energije
-Metabolizem ali celična presnova - biokemične reakcije, ki omogočajo pretvarjanje ene oblike energije v drugo
-Homeostaza ali vzdrževanje/ohranjanje notranjega okolja/ravnovesja
Kaj je Homeostaza in zakaj jo organizmi potrebujejo?
Homeostaza ali vzdrževanje/ohranjanje notranjega okolja/ravnovesja je sposobnost organizmov, da svoje notranje okolje ohranjajo čim bolj nespremenjeno. Notranje okolje je dejansko dinamično stabilno - v mejah, ki še omogočajo življenje. Pri tem sodeluje celotno telo….Dinamična stabilnost notranjega okolja.
Zgradba živih organizmov - hierarhična zgradba, povezave med sistemi in podsistemi
Živi organizmi so kompleksno odprti sistemi. Pri kompleksni zgradbi gre za hierarhično ureditev gradbenih elementov, kar je značilno za kompleksne sisteme. Sistem je lahko atom, molekula organel, celica, tkivo, organ, organizem, ekosistem, biosfera, celoten svet.
Sistemi so medsebojno odvisni, s povezovanjem sistemov nižje ravni nastanejo sistemi na višji energijski/organizacijski ravni. Nižja raven je odvisna od višje in obratno.
Kompleksen sistem je zgrajen iz več organizacijskih podsistemov ali podravni. Podsistemi celice so npr. celični organeli, njihovi podsistemi so molekule, ti so iz monomerov, na začetku so atomi.
Da se sistem hierarhično poveže potrebuje energijo, zato so sistemi odprti za snov in energijo.
S samoorganizacijo sistemov, ki sodelujejo med seboj, se pojavijo nove lastnosti, ki se povsem razlikujejo od prejšnjih. To so EMERGENČNE lastnosti
Tak sistem preskoči na višjo organizacijsko raven. Tako pride do razvoja hierarhične organizacije in kompleksnega sistema.
samostojni kompleksni sistemi, Kompleksnost enoceličarjev in mnogoceličarjev
Celica je prvi samostojni kompleksni sistem, je lahko že samostojen organizem ali pa gradi naslednji samostojen organizem, ki je večcelični.
Kompleksnost živih bitij se je povečala s prehodom v mnogocelične organizme. Mnogocelični organizmi so torej na višji organizacijski ravni in so bolj kompleksni od enoceličarjev. Večja kompleksnost jim omogoča boljše reševanje problemov - npr pri prehranjevanju z večjimi kosi hrane… a ta lastnost ni tako prednostna, da bi enoceličarji izginili temveč so še vedno uspešni v raztopinah hranilnih molekul.
S pojavom mnogoceličnosti se celice razvijejo v razl. smeri = se diferencirajo
Diferenciacija je proces, v katerem postanejo nediferencirane celice vedno bolj specializirane. Ker imajo vse celice istega organizma enak genom, se v enih specializiranih celicah izrazijo samo določene skupine genov, v drugih druge nekje se pa geni zaprejo ali ostanejo blokirani. Kateri geni se bodo izrazili je odvisno od tega, kje v celici se nahajajo.
Prokarionti
prokarionti so mikroorganizmi, ki nimajo jedrske ovojnice in imajo preprosto celično strukturo. Vse danes živeče in že izumrle prokarionte uvrščamo v dve domeni evbakterije ali bakterije in arheje. Arheje dandanes živijo v ekstremnih življenjskih razmerah.
Razmnoževanje… nespolno ali pa paspolno/paraseksualno razmnoževanje
paspolno: Konjugacija je proces, pri katerem se genetski material prenaša neposredno med dvema celicama.
Dve bakterijski celici se približata druga drugi.
Istovrstne celice si lahko med seboj izmenjajo plazmide(majhne koščke krožne dna)
Ta preneseni genetski material se lahko združi z genetskim materialom prejemajoče celice, kar omogoča izmenjavo genetskega materiala med celicami.
konjugacija omogoča izmenjavo genetskega materiala med različnimi bakterijskimi celicami, kar lahko prispeva k genetski raznolikosti populacije.
Presnova bakterij
Avtotrofne bakterije same izdelajo organsko snov iz anorganske
- Fotoavtotrofi vršijo fotosintezo, vir energije je svetloba, večinoma vodo izrabljajo kot vir
vodika (cianobakterije), nekatere pa ga pridobijo iz drugih molekul npr. H2S…
- Kemoavtotrofi dobijo energijo z oksidacijo anorganskih spojin (H2S, NH4+) , eng.
pridobijo z oksidacijo anorganskih snovi, ogljik pa iz CO2 -mednje spadajo arheje
Heterotrofne bakterije se prehranjujejo z organsko snovjo - gniloživke, zajedavke, simbionti.
Gniloživke razgrajujejo odmrlo organsko snov v anorgansko, ki je nato na razpolago rastlinam zelo pomembno za kroženje snovi v naravi!
Zajedavci se prehranjujejo z živimi organizmi in povzročajo številne bakterijske okužbe pri evkariontih.
Simbiontske bakterije živijo v sožitju z nekaterimi evkarionti. npr: simb. bakterije v gomoljčkih nekaterih rastlin(stročnic) vežejo zračni kisik… bogatijo tla z dušikom; bakterije v vampu prežvekovalcev razgrajujejo celulozo
Potreba po kisiku:
Aerobi- vršijo CD, so odvisni od kisika
Neobvezni aerobi- če je prisoten 02 ga izrabijo za CD, če ne vršijo vrenje
Obvezni aerobi- živijo le na področjih prisotnosti kisika, ob neprisotnosti propadejo.
Bakterijske bolezni
bakterije, ki povzročajo bolezni imenujemo patogene bakterije
Organizmu škodijo tako, da mu odvzemajo hranilne snovi in izločajo strupe.
-eksotoksini: izdelujejo strupe in jih izločajo (npr. botulizem)
-endotoksini: izločajo strupe šele po razpadu celice (npr. salmonela)
Botulizem je vrsta zastrupitve s hrano, oseba ima dvojni ali zamegljeni vid, težave s požiranjem…
Salmonela- te bakterije naseljujejo prebavila živali, povzročajo bolezni prebavil, tifus, zastrupitev s hrano… povzročajo povišano telesno temp., glavobol, slabost, krče, drisko,…
Bakterijske bolezni zdravimo s antibiotiki, ti delujejo na bakterije, bodisi tako, da uničijo bakterije ali pa preprečijo njihovo rast in razmnoževanje. Ker se bakterije lahko hitro gensko spreminjajo (mutacije, plazmidi) postajajo bakterije odporne na te antibiotike…
Primeri uporabe bakterij v znanosti in tehnologiji
Trad. tehnologija: izdelava jogurta, sira, kislega mleka, kislega zelja, kisa,…
V farmaciji: antibiotiki, aminokisline, encimi, vitamini, hormoni,..
Bioremediacija: čiščenje tal, vode(razlitje nafte) in zraka.
Cvetenje jezer
v jezerih z veliko hranilnimi snovi - nitrati, fosfati… se pretirano namnožijo alge in cianobakterije, ker so avtotrofi, se nahajajo tik pod gladino. V ugodnih pogojih se namnožijo in tako ovirajo osvetlitev spodnjih plasti vode. Zaradi tega primanjkljaja pride do odmiranja alg in modrozelenih cepljivk v spodnjih plasteh. Razkroj poteka anaerobno (CD). Ko kisika zmanjka se začne anaeroben razkroj, pri katerem nastanejo tudi škodljive spojine, ki zastrupljajo vodo in organizme v njej.
Heterotrofi
organizmi, ki ne morejo proizvajati lastne hrane iz anorganskih virov, kot so svetloba, ogljikov dioksid in voda. Zato jih pridobivajo od drugih organizmov. Med heterotrofe spadajo Glive, živali,… So enoceličarji ali mnogoceličarji.
Prehranjevanje:
Za heterotrofe so vir ogljika in energije organske snovi(glukoza) . Številne bakterije in protisti so so heterotrofi. Večina gliv je razkrojevalcev - prehranjujejo se z mrtvo organsko snovjo, ki jo prebavljajo zunajcelično. Vse živali so heterotrofi, energijo in ogljik pridobivajo iz glukoze, ki jo dobijo s plenjenjem rastlin ali živali. Zajedavci pa živijo na ali v svojem zajedavcu celotno življenje.
Izmenjava plinov:
Enoceličarji, manjši, ploščati večceličarji: dobijo dihalne pline z difuzijo iz vode, po medceličnih prostorih.
Večji, kopenski večceličarji: neustrezno razmerje med P/V! zato rabijo posebne dihalne površine…Celice globje ne morejo z difuzijo dihalnih plinov oskrbeti dovolj celic… aktivni organizmi potrebujejo več kisika, imajo zaščitene zunanje površine- kožo, kutikulo, dlako, zato so se razvile posebne dihalne strukture.
Delitev glede na prehrano:
mesojedci ali karnivori
rastlinojedci ali herbivori
vsejedci ali omnivori