Atomi, vezi, molekule Flashcards
Hundovo pravilo
Paulijev princip
Hundovo pravilo: najprej se polnijo degenerirane orbitale, najprej vsaka po en elektron
Paulijev princip: v vsaki orbitali sta največ dva elektrona
ionska vez
kovalentna vez
ionska vez
= elektrostatski privlak med nabitimi ioni
nebiti ioni nastanejo: en atom donira enega ali več elektronov drugemu atomu
kovalentna vez
= stabilne molekule nastanejo, ko ima zunanja lupina oktet (dublet pri vodiku) vendar si atomi elektrone delijo
teorija valenčnih vezi- kovalentna vez
kovalentna vez nastane, ko se dva atoma dovolj približata, da si lahko delita nesparjene elektrone
atomski orbitali → molekulska orbitala
iz dveh orbital nastane ena
teorija molekulskih orbital
tvorba molekulskih orbital z linearno kombinacijo atomskih orbital
iz dveh orbital nastaneta dve (vezna in razvezna)
hibridizacija sp3
metan
hibridizacija = matematični model
pri kombinaciji ene s in treh p dobimo štiri sp3 hibridne orbitale z enako energijo
metan tetraedričen ker se tako atomi najmanj ovirajo med sabo
tetraedrična oblika 109C
hibridizacija sp2
eten
ena s + dve p orbitali → tri sp2 in ena p
planarna obli 120C
hibridizacija sp
ena s + ena p → ena sp in dve p orbitali skupaj
linearna 180C
polarna vez
elektronegativnost
induktivni efekt (razlike v el. neg)
polarna kovalantna vez
dipolni moment
elektronegativnost
-eden od atom bolj privlači vezne elektrone kot drugi
-polarnost vezi je posledica v elektronegativnosti atomov
-elektronegativnost= sposobnost atoma, da privlači elektrone
-nepolarna kovalentna: atomi s podobno EN
-polarna kovalentna: razlika EN < 2
-ionska vez: razlika v EN > 2
elektropozitiven atom ima rahlo pozitiven naboj d+
elektronegativen atom ima rahlo negativen naboj d-
induktivni efekt = premik e- zaradi EN sosednjih atomov
polarna kovalentna vez
posledica ločitev poz. in neg. naboja (polarizacije) = električni dipol (dipolni moment)
dipolni moment = center mase se ne ujema z centrom naboja
takšno delo je polarno
formalni naboj
formalni naboj= (št. elektronov v valenčnih lupinah) - (št. “lastnih” elektronov v molekuli”)
resonančne strukture
resonančne strukture: so samo model (dejansko ne obstajajo)
molekule imajo strukturo, ki je na en sam način ni mogoče prikazati
ni nujno da vse enako dobro opisujejo dejansko stanje
dejansko stanje je resonančni hibrid
pravila za pisanje resonančnih struktur
-ni dovoljeno kršiti oktetnega pravila (ne sme biti več kot 8)
-razlikujejo se lahko le v položaju π vezi in neveznih e-
NE spreminjamo položajev jedr
-vsi vključeni atomi morajo biti v ravnini
-vse r. strukture morajo imeti enako št. nesparjenih elektronov
vodila:
okteti
ločitev naboja
naboji in EN
-večjo težo ima tista struktura v kateri je doseženih več e- oktetov
-ločitev (separacija) naboja je energijsko neugodna
večjo težo imajo strukture z manjšo ločitvijo naboja
-večjo težo (nižjo energijo) imajo strukture, pri katerih so naboji v skladu z elektronegativnostjo atomov
t.j. večja e- gostota na bolj elektronegativnem atomu
-manjša teža če razbijemo aromatičnost