8. predavanje - struktura in funkcija proteinov Flashcards

1
Q

Kaj počne protein p53?

A
  • zavira rast tumorjev
  • mutacije ali delecije v genu TP53 so našli pri 50% vseh rakov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Za Alzheimerjevo bolezen so značilna katera vlakna?

A

beta-amiloidna vlakna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Katere strukture proteinov poznaš?

A
  1. zaporedje aminokislin
  2. stabilni strukturni elementi
  3. 3D zvitje proteina v prostoru
  4. povezovanje dveh ali več podenot v prostoru
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

S kakšnimi vezmi so povezane polipeptidne verige?

A

s šibkimi nekovalentnimi povezavami
-> nekateri proteini vključujejo tudi neproteinski del

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Po katerih korakih poteka sinteza aminokislin na ribosomih?

A
  1. aktivacija aminokisline -> adenililacija = doda se adenin in odstranita se 2 fosfatni skupini
  2. sinteza aminoacil tRNA
  3. nastanek peptidne vezi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kakšne oblike je peptidna vez?

A
  • planarna -> vseh 6 atomov leži v ravnini
  • rigidna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

V katerih konfiguracijah so skoraj vse peptidne vezi?

A
  • v trans konfiguraciji
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Katere vezi ima primarna struktura?

A
  • kovalentne vezi -> peptidne in disulfidne
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Katere bolezni so lahko povezane s spremembami v primarni strukturi proteinov?

A
  • anemija srpastih celic
  • cistična fibroza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

S katerim postopkom določamo zaporedje aminokislin?
Opiši.

A

Z edmanovo degradacijo:

  • postopek poteka v avtomatskem analizatorju
  • protein pred analizo encimsko razcepimo v peptide
  • nato ločevanje s HPLC in določevanje prvih 50 AK z N-terminalnega konca
  • ločevanje na podlagi absorbance
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Postopek določevanja primarne strukture proteinov?

A
  1. očistimo protein
  2. določimo N-terminalno zaporedje
  3. protein razcepimo s pomočjo več endoproteinaz v manjše peptide
  4. ločimo posamezne peptide (HPLC) in jih določimo AK zaporedje
  5. poiščemo prekrivanja med zaporedji
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj počnemo z masno spektrometrijo?

A
  • ločujemo molekule na osnovi razmerja m/z (z = naboj)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kako poteka masna spektrometrija?

A
  1. ionizacija
  2. pospeševanje (v električnem polju se elektroni pospešijo in dobijo kinetično energijo)
  3. odklon (v magnetnem polju se ioni odklonijo -> lažji ioni in ioni z večjim nabojem se bolj odklonijo)
  4. detekcija (snop ionov zaznamo kot električni signal)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kako določimo zaporedje aminokislin?
Opiši.

A

Z masno spektrometrijo.

  1. peptidne vezi se razcepijo in nastanejo fragmenti (serija b in serija y) -> te serije se razlikujejo v razmerju m/z
  2. iz razlike v masi določimo zaporedje AK
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Ali peptidna vez omogoča zvijanje polipeptidne verige?

A
  • Ne, omejuje jo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Katere rotacije pozna peptidna vez?

A
  • rotacijo okoli enojnih vezi N-C(alfa) in C(alfa)-C=O
  • to rotacijo opišeta dihedralna kota Φ in Ψ (phi in psi)
  • oba skupaj sta 180°, ko je polipeptidna veriga iztegnjena
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Katera je pogosta sekundarna struktura?
Ali je desno- ali levosučna?

A
  • alfa-vijačnica
  • desnosučna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Katere vezi stabilizirajo alfa vijačnico?

A
  • H-vezi med C=O n-te aminokisline
  • N-H n+4-te aminokisline
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kaj destabilizira alfa vijačnico?

A
  • Pro in Gly
  • zaporedje - ali + AK
  • AK z večjimi stranskimi verigami
  • AK razvejane na beta-C atomu (Val, Thr)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kje na AK se po navadi nahajajo stranske verige z nasprotnim nabojem ali z aromatskimi stranskimi verigami?

A
  • na n-ti in n+3-ti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Kaj stabilizira alfa-vijačnico?

A

Na koncih alfa vijačnice se vzpostavi delno pozitivni ali delno negativni naboj.
Ta se stabilizira z:
- negativnimi AK na N-koncu (N konec je načeloma pozitiven)
- pozitivnimi AK na C-koncu (C konec je načeloma negativen)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kakšna je beta struktura?

A
  • plastovita struktura
  • stranske verige so izmenično nad in pod ravnino
  • lahko je paralelna (zgoraj in spodaj od N do C konca, v desno)
  • lahko je antiparalelna (zgoraj v levo, spodaj v desno, v obeh primerih od N do C konca)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Kaj povezuje beta-zavoj?

A
  • alfa-vijačnice in antiparalelne beta-strukture
24
Q

Kaj vključuje beta-zavoj?

A
  • 4 AK
  • H vez med C=O prve in N-H četrte
  • pogosto vključuje Gly in Pro (tudi cis konfiguracijo peptidne vezi)
  • gama zavoj povezuje 3AK, manj pogost
25
Q

Kako določamo 3D strukturo proteinov?

A

z rentgensko difrakcijo

26
Q

Kako določamo 3D strukturo manjših proteinov?
Kje jo določamo in kakšna je omejitev velikosti?

A

z NMR -> jedrska magnetna resonanca
- določitev različnih konformacij proteinov V RAZTOPINI
- omejitev: molekulska masa < 40 kDA

27
Q

Kako lahko določimo 3D strukturo membranskih proteinov?
Kakšna je omejitev velikosti?

A

S krio-elektronsko mikroskopijo.
- molekulska masa > 100 kDa

28
Q

Kako poteka krio-elektronska mikroskopija?

A
  • vzorce proteina na mreži zamrznejo
  • v elektronskem mikroskopu detektirajo sipanje elektronov
29
Q

Kako imenujemo posamezne elemente sekundarnih struktur, ki se povezujejo v stabilne, geometrijsko urejene strukture?

A
  • nadsekundarne strukture
30
Q

V kaj se nadsekundarne strukture združijo v terciarni strukturi?
Kakšno funkcijo imajo?

A
  • v domene -> kompaktna, stabilna, bolj ohranjena
    -> domene opravljajo podobno funkcijo, npr. vezava ligandov
31
Q

Kako je zgrajen hemoglobin?

A
  • 2 alfa verigi
  • 2 beta verigi
32
Q

Oligomerni proteini imajo več polipeptidnih verig, ki so povezane s kakšnimi vezmi/interakcijami?

A

s šibkimi interakcijami

33
Q

Katera encima imata pomembno vlogo pri zvijanju nekaterih proteinov?

A
  • protein disulfid izomeraza
  • peptid prolil cis-trans izomeraza
34
Q

Glede na termodinamski vidik, po kakšni shemi poteka zvijanje polipeptidne verige?

A
  • po lijaku proste entalpije
35
Q

Kaj je cilj zvijanja proteina glede na šibke interakcije?

A

Nastanek čim večjega števila šibkih interakcij, npr.
- hidrofobne
- vodikove
- ionske
- Van der Walsove

36
Q

Ali ima stabilna konformacija nižjo ali višjo energijo?

37
Q

Kaj so HSP70?

A
  • proteini iz družine šaperonov
  • 70 kDA
  • “heat shock proteins” = sintetizirajo se v večjih količinah po temperaturnem stresu
38
Q

Kako HSP70 preprečujejo agregacijo polipeptidnih verig?

A
  • povežejo se s hidrofobnimi deli proteinov in preprečijo njihovo agregacijo
39
Q

Kaj omogoča delovanje HSP70?

A
  • energija hidrolize ATP in vezava nekaterih drugih proteinov
40
Q

Kje lahko poteka zvijanje proteinov s pomočjo šaperoninov?

A
  • E. coli
  • hidrofobni deli nezvitih proteinov se povežejo z GroEL podenoto
  • GroEL se poveže z GroES
  • hidroliza ATP
  • v notranjosti kompleksa GroEL/GroES je onemogočena agregacija in olajšano je zvijanje proteina
41
Q

Od česa je odvisna konformacija neurejenih proteinov?

A
  • od interakcij z drugimi proteini -> vezava z VEČ proteini!!
  • imajo več možnih konformacij
  • npr. pomembna vloga pri uravnavanju celičnega cikla
  • primer: p53, SUMO
42
Q

Kakšno konformacijsko entropijo ima nezvit protein?

43
Q

Katere kemijske interakcije stabilizirajo nativno, pravilno zvito konformacijo proteinov?

A
  • disulfidne vezi
  • šibke interakcije - vodikove, elektrostatske, hidrofobne (prispevajo največ)
44
Q

Kaj predstavlja denaturacija?
Kako jo dosežemo?

A
  • porušenje 3D nativne strukture in izguba njegove funkcije
  • temperatura, pH, urea, topila -> porušijo šibke interakcije
45
Q

Kje je zapisana informacija za zvitje proteina?

A
  • v primarni strukturi
46
Q

Kaj se zgodi pri anfinsenovem poskusu?

A
  • po denaturaciji protein prepihavamo s kisikom
  • potem odstranimo ureo
  • naključno nastanejo S-S mostički
47
Q

Kaj ima ključno vlogo pri nastanku amiloidnih vlaken?

A
  • beta-struktura
48
Q

Kako kopičenje amiloidnih vlaken vpliva na Alzeimerjevo bolezen?

A
  • amiloidni peptid beta se sprosti iz membrane
  • spremeni se mu konformacija (iz alfa-vijačnice v beta-strukturo)
  • v možganih se kopiči v obliki amiloidnih vlaken
49
Q

Kaj je problem pri prionskih boleznih?

A
  • nastanek agergatov nepravilno zvitega proteina priona
50
Q

Kaj se dogaja z entalpijo pri zvijanju proteinov?

A
  • prosta entalpija se zmanjšuje (lijak proste entalpije)
51
Q

Kaj sodeluje pri zvijanju proteinov?

A
  • šaperoni
  • šaperonini
52
Q

V čem se razlikujejo enostavni proteini od sestavljenih?

A
  • enostavni: zaporedje AK
  • sestavljeni: zaporedje AK + neproteinski del
53
Q

Kakšno vlogo imajo globularni proteini?

A
  • prenašalna - transportni proteini (Hb, Mb)
  • regulatorna
  • obrambna - protitelesa
  • katalitska - encimi
  • signalna - receptorji, kanalčkiK
54
Q

Kakšno vlogo imajo fibrilarni proteini?

A
  • oporna - strukturni proteini:
    -> znotrajcelični filamenti (keratini)
    -> zunajcelični matrix (kolagen)
55
Q

Kaj je proteom?

A
  • vsi proteini organizma, tkiva ali celice