7. Zavarovana območja

Question 1

Zakaj se začne turizem v gorah razvijati?

Answer 1

Posledica posebnih estetskih vrednosti gora in možnost rekreacijskih dejavnosti.

Question 2

V katerem gorstvu se turizem začne najprej razvijati?

Answer 2

V Alpah.

Question 3

Kaj je prvi pogoj za razvoj turizma v gorah?

Answer 3

Dostopnost. Sprva npr. s parniki, kasneje z železnicami, nato pa s cestami, ki so bile sprva namenjene neturističnim dejavnostim.

Question 4

Naštej faze razvoja turizma v Alpah.

Answer 4

1. (1765 - 1880) obdobje odkrivanja
2. (1880 - 1914) obdobje Belle Epoque
3. medvojno obdobje in obdobje takoj po 2. svetovni vojni
4. (1955 - 1985) razmah množičnega turizma
5. obdobje stagnacije

Question 5

Značilnosti 1. in 2. obdobja:

Answer 5

• maloštevilni obiskovalci z raziskovalnimi motivi
• nastanek prvih planinskih društev
• pomemben vpliv izgradnje železnice
• nastanek prvih večjih turističnih središč
• sledi izgradnja turistične infrastrukture
• začetki zimskega turizma

Question 6

Značilnosti medvojnega obdobja in obdobja po 2. svetovni vojni.

Answer 6

• zimska sezona ostaja v ozadju
• gospodarska kriza zavre razvoj
• dokončen udarec pomeni 2. svetovna vojna

Question 7

Značilnosti obdobja razmaha množičnega turizma.

Answer 7

• posledica razmaha avtomobilskega prometa
• življenjski standard narašča
• prevladuje poletni turizem, narašča vloga zimske sezone
• razvoj se razlikuje glede na območja v Alpah

Question 8

Značilnosti obdobja stagnacije.

Answer 8

• konkurenčnost drugih turističnih območij narašča
• okus turistov se spreminja
• vpliv podnebnih sprememb na turizem
• nove oblike turistične ponudbe

Question 9

Predstavi ključne točke razvoja turizma na območju slovenskih Alp.

Answer 9

• romarski kraji v srednjem veku
• prvi turizem se začne z obiskovanjem termalnih vrelcev
• v Sloveniji prvo pomembno središče Bled
• intenzivneje se turizem razvija z razvojem ustrezne infrastrukture
• planinstvo odigra pomembno vlogo > gradnja koč
• sledi negativne vpliv 1. svetovne vojne
• zimski turizem se počasneje razvija
• po 2. svet. vojni narašča prostočasna vloga gorskega sveta

Question 10

Kako je s koncentracijo obiska?

Answer 10

Koncentracija je velika le v nekaj turističnih krajih. Bled, Kranjska Gora, Bohinj, Bovec, Radovljica.

Question 11

Kaj je problematično pri turizmu?

Answer 11

• neprepoznavanje enodnevnega turističnega obiska
• pomen dostpnosti
• odvisnost od vremena
• velika sezonskost obiska (največ poleti)

Question 12

Kaj se zgodi glede števila prostočasnih dejavnosti v gorah?

Answer 12

Število zelo naraste.

Question 13

Katera je najbolj pogosta prostočasna dejavnost v gorah?

Answer 13

Planinstvo/pohodništvo.

Question 14

Katera je osnovna razlika med gorništvom in pohodništvom?

Answer 14

Pri gorništvu premagujemo višinsko razliko. Pohodništvo je večinoma hoja po ravninskem terenu.

Question 15

Kateri je najpogosteje obiskani vrh na območju Kamniške Bistrice?

Answer 15

Grintovec.

Question 16

Iz katere regije v Sloveniji je največ obiskovalcev gora?

Answer 16

Iz gorenjske statistične regije.

Question 17

Kateri so prevladujoči razlogi za obisk hribov?

Answer 17

Telesna aktivnost, narava in sprostitev.

Question 18

Kako planinsko pot definira zakon o planinskih poteh?

Answer 18

Planinska pot je ozek pas zemljišča, praviloma na gričevnatem, hribovitem in goratem svetu, namenjen za hojo, tek ali plezanje, ki je lahko obstoječa pešpot ob javni prometni površini, poljska pot ali ustrezna gozdna prometnica, lahko pa je tudi samostojna, praviloma največ en meter široka, le v nujnih primerih z naravnim materialom utrjena pohodna trasa.

Question 19

Kako zakon o planinskih poteh definira obhodnice?

Answer 19

Obhodnice so planinske poti, združene v vezne, krožne ali točkovne poti, ki imajo določene kontrolne točke z vpisnimi knjigami in žigi. Kot obhodnici se štejeta tudi Evropska pešpot E6 in Evropska pešpot E7 v delu, ki poteka po ozemlju Republike Slovenije.

Question 20

Naštej smernice planinstva, ki skrbi za občutljivost gorske pokrajine.

Answer 20

• Izogibanje območjem, kot so rastišča endemičnih rastlin, bivališča ogroženih živali …
• Varčevanje z energijo, uporaba sodobnejših tehnologij (sončne celice, varčnejši aparati).
• Zmanjšanje udobja v kočah (manj razkošno umivanje, skromnejša razsvetljava, lastna posteljnina obiskovalcev).
• Varčevanje z vodo (suha stranišča).
• Transport odpadkov v dolino.
• Promet na dovoznih cestah do planinskih postojank naj se omeji in izloči iz njihove bližnje okolice.
• Usmerjanje obiskovalcev z ustreznim lociranjem parkirišč, opremljenih razgledišč in trasiranjem poti, ki naj obidejo občutljive ekosisteme.

Question 21

Kateri so okoljski učinki smučarskega turizma?

Answer 21

• Neposredni vplivi gradbenih posegov oziroma z njimi
  povezane posledice.
• Sama smučarska dejavnost oziroma njeno izvajanje
  (priprava prog, smučanje …).
• Posredne obremenitve, ki same po sebi niso specifične
  za smučarske aktivnosti, nastanejo pa zaradi bivanja
  turistov in s tem povezanega prometa (obremenitve
  zraka in vode …).
• Izgradnja smučišč oziroma z gradbenimi posegi in
  njihovimi posledicami: gradnja dostopnih cest do turističnih naselij in poti za smučarsko mehanizacijo; spremembe pobočij, po katerih potekajo smučarske proge – npr. uravnavanje terena); odstranitev rastlinstva; pojav novih antropogenih struktur, npr. žičnic, električnih daljnovodov, različnih zgradb; spremembe površinskih vodnih tokov; gradnja vodnih zajetij za umetno zasneževanje.

Question 22

Naštej potencialne posledice, povezane z umetnim zasneževanjem.

Answer 22

• poveča se pomanjkanje kisika na območju umetno zasneženih prog
• mineralna sestava umetnega snega ni enaka naravni
• potrebujemo velike količine vode, ki mora biti higiensko neoporečna, drugače onesnažujemo vodo
• naprave so povzročitelj hrupa
• velika energetska poraba naprav
• nasprotja s kmetijstvom

Question 23

Katera nasprotja s kmetijstvom povzroči umetno zasneževanje?

Answer 23

• zakasnitev rasti za 10-14 dni
• zmanjša se pokritost z rastlinsko odejo
• zmanjša se raznolikost vrst
• kasnejša okopnitev pomeni zmanjšanje pridelka za 10-15%
  + izboljša se prometni dostop, večji obseg pašnih površin

Question 24

Kateri je najboljši način za zaščito naravnih virov? Kateri so še drugi načini?

Answer 24

Izobraževanje obiskovalcev.

Uredbe v obliki odločb ali zakonov in različni načini informiranja.

Question 25

Kako zagotovimo, da so posredovana sporočila o ravnanju obiskovalcev uspešna?

Answer 25

• več oblik posredovanja
• jasnost zaželenega in nezaželenega ravnanja
• konsistentnost sporočil