3. Podnebje gora Flashcards
Kateri so zunanji podnebni dejavniki?
- geografska širina
- nadmorska višina
- celinskost
- učinek gorske ovire
Na kaj vpliva geografska širina?
- kot sončevih žarkov
- dolžino dneva in noči
Pomembno je, kje na zemlji se gore nahajajo.
Na kaj vpliva nadmorska višina?
Je glavni modifikator vremena v gorah.
- z višino pada temperatura
- pada vlaga v zraku, vodne pare
- manjša se gostota zraka
- manjša se zračni tlak
Na kaj vpliva celinskost?
Gre za to, v kakšni meri je področje pod vplivom morja. Posledično je klima bolj ali manj celinska/morska.
Gore lahko s svojo lego zračnim tokovom nastavijo pregrade, s tem pa tudi ločnico med vlažnimi in celinskimi predeli.
V takih primerih so pogoste:
- orografske padavine na privetrnih straneh
- fenizacija na zavetrnih straneh
Kakšne posledice imajo za podnebje gorske ovire?
- zajezitveni učinek
- motnja v toku zraka ter učinek lijaka
- blokada in motnje v toku zraka v višjih legah
- prisilni dvig
- prisilni spust
Kaj je zajezitveni učinek?
Je posledica, ki nastane zaradi gorske ovire.
Gorska ovira prepreči potovanje zračne mase preko gora. Ostane na eni strani gorske pregrade.
Kaj je motnja v toku zraka ter učinek lijaka?
Je posledica, ki nastane zaradi gorske ovire.
Ko zračni tok zadane ob gorski sistem, gre po liniji najmanjšega upora mimo gora. Če gre za doline oziroma druge ožine, se zaradi Bernullijevega učinka hitrost tega vetra poveča.
Kaj je blokada in motnje v toku zraka v višjih legah?
Je posledica, ki nastane zaradi gorske ovire.
Gorski sistemi so središče VZP in odbijajo ciklone od sebe.
Gore zmotijo tokove zraka in povzročijo valovanja. Ustvari se turbulenca in vertikalni oblaki.
Kaj je prisilni dvig?
Je posledica, ki nastane zaradi gorske ovire.
Padavine, ki se zaradi dviganja zraka ustvarijo ob privetrnih pobočjih gora.
Kaj je prisilni spust?
Je posledica, ki nastane zaradi gorske ovire.
Na zavetrni strani se zračna masa spušča, segreva in suši.
Kateri so glavni elementi gorskega podnebja?
- sončevo sevanje
- temperatura
- zračna vlaga in izhlapevanje
- padavine
- veter
Predstavi sončevo sevanje kot enega od glavnih elementov gorskega podnebja.
Gore dobivajo več sevanja, ker je tam plast atmosfere tanjša, s tem pa je tudi filter za sončevo sevanje tanjši. Večina delcev in vlage je v spodnjih plasteh atmosfere. Nebo je v višjih legah bolj modro.
UV sevanja v gorah mnogo več.
Predstavi temperaturo kot enega od glavnih elementov gorskega podnebja.
Z višino se temperatura spreminja.
V povprečju velja -6 topinj/1000m.
Višje kot smo, manjši je vpliv tal na temperaturo, ker se delež tal manjša. Če gre za ogromno gorsko gmoto pa prihaja do povečanega vpliva tal. Podnevi so lahko temperature višje kot v prosti atmosferi.
Z višino se manjša tudi zračni tlak.
Zakaj z višino pada temperatura?
Višje kot smo, manj je v zraku vodne pare. Vodna para zadržuje toploto v zraku. Ker je je višje manj, je tudi manj toplote. V gorah je lahko tudi manjši vpliv tal na temperaturo, ker je delež tal manjši. Sevanje sicer pobočje močno segreje, ker pa je tal manj, ogrevajo le tanko plast zraka. Ponoči ni zadrževanja toplote, zato se bolj ohladi.
Predstavi zračno vlago in izhlapevanje kot enega od glavnih elementov gorskega podnebja.
Vodna para je pomembna za:
- zadrževanje toplote
- absorpcijo infrardečega sevanja
- odbijanje kratkovalovnega sevanja
- blaži temperaturne ekstreme
- vpliva na hitrost izhlapevanja
