Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

slovenščina > 2.5 > Flashcards

2.5 Flashcards

samostalnik, pridevnik, zaimek, števnik, glagol

1
Q

vabilo

kaj je, namen, navedamo

A
  • dopis
  • namen: da bi naslovnik udeležil naše prireditve
  • navedamo: glagol vabim(o); ime, čas in kraj prireditve
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaj je javni dopis?

def, kje, jezik, oblikovanje

A
  • = dopis, ki je namenjen komur koli
  • v zbornem jeziku
  • izvirno oblikovani, da bi bili hitro opaženi ⇒ podatki so vidno poudarjeni in ponazorjeni s slikovnim gradivom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj je zasebni dopis?

A

= dopis, ki je namenjen določenemu naslovniku (posamezniku ali manjši skupini), ki je v dopisih poimenovan (v glavi dopisa)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kako predstavimo kraj?

A
  • opišemo — lega, oblika, sestava, št. prebivalcev in njihovi dejavnosti, pomembne javne zgradbe, naravne in kulturne znamenitosti, …
  • pripovedujemo o njegovi preteklosti — njegov razvoj, pomembnejši dogodki in ljudi, …
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

objektivna predstavitev kraja

namen, kako, kje

A
  • namen: da bi naslovnik kraj spoznal ali prepoznal
  • naštevamo dejstva o kraju
  • prevladuje v strokovnih besedilih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

subjektivna predstavitev kraja

namen, kako, kje

A
  • namen: da bi naslovnik izvedel, kako kraj doživljamo ali vrednotimo, in da bi v naslovniku vzbudili zanimanje zanj
  • izrekamo vrednostne pridevnike, čustveno zaznamovane besede, okrasne pridevke, metafore, primere, prvoosebne glagole, …
  • v umetnostnih in oglaševalnih besedilih ter v vsakodnevnem sporazumevanju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kje pogosto uporabijo predstavitve kraja?

A

predstavitve kraja pogosto uporabijo turistične agencije, kot promocijsko gradivo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

namen pozivnega besedila

A

da bi naslovnik nekaj naredil

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kaj je oglaševalno besedilo?

def, vrste, kje objavljene

A
  • = pozivno besedilo, pisci/naročniki katerih želijo pridobiti naslovnika za nakup izdelka, obisk kraja, najem storitve ali za svoje ideje, programe ali predstavnike
  • vrste: besedila politične propagande, besedila ekonomske propogande (reklame)
  • so javna in po navadi so objavljena na spletu, televiziji ali radiu, natisnjena na plakatih in letakih, …
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

namen besedila politične propagande

A

tvorci želijo z besedilom širiti svoje ideje in s tem usmerjati mišljenje in delovanje posameznika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

namen reklame (besedila ekonomske propogande)

A

tvorci želijo z besedilom povečati svojo prodajo in s tem svoj zaslužek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

strategije, ki jih uporabljajo tvorci reklame

A
  • pri predstavitvi izdelka/kraja/… ni natančen, izraža svoje ali tuje navdušneje nad izdelkom/krajem/…, ga čezmerno hvali
  • uporaba besed in nebesednih prvin, ki pritegujejo naslovnikovo pozornost in v njem zbujajo prijetna čustva
  • poudarek učinkovitosti/uporabnosti izdelka/kraja/… s prikazovanjem srečnih otrok, parov, družin, s pritegovanjem znanih oseb in strokovnjakov, s prikazovanjem statističnih podatkov, fotografij in posnetkov
  • na naslovnika skušajo vplivati s kratkim, duhovitim, privlačnim besedilom, brez zahtevnega miselnega utemeljevanja
  • uporaba gesla na začetku ali koncu besedila
  • računalniški programi pogosto spremljajo, kaj posamezniki iščejo in naročajo po spletu, nato pa jim podjetja ponujajo podobne izdelke/storitve/…
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

zakonske določbe v EU, ki urejajo tvorjenje reklam

A
  • oglaševanje tobačnih izdelkov je prepovedano
  • alkoholne pijače, ki vsebujejo ≤15% alkohola, se lahko oglašujejo, vendar mora besedilo vsebovati opozorilo ministra za zdravje, da uživanje ali prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju
  • le tista zdravila, ki se izdajo brez recepta, se lahko oglašujejo
  • oglaševanje ne sme prizadeti spoštovanje človekovega dostojanstva, spodbujati rasne, spolne ali narodnostne diskriminacije in verske ali politične nestrpnosti
  • oglaševalna besedila, katerih ciljno občinstvo so pretežno otroci ali v katerih nastopajo otroci, ne smejo vsebovati prizorov nasilja in pornografije
  • oglaševalna besedila se morajo jasno prepoznati in morajo biti ločena od drugih programskih vsebin medija, prikrito oglaševanje je prepovedano
  • v oglaševalnih besedilih ni dovoljena negativna ocena podobnega izdelka drugega proizvajalca
  • oglaševalna besedila morajo biti v Sloveniji tvorjena v slovenskem jeziku, razen v medijih italijanske/madžarske narodne skupnosti, ki lahko jih lahko objavljajo v italijanščini/madžarščini
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kaj je oblikoslovje?

A

ali morfologija = jezikoslovna veda, ki preučuje oblikovne lastnosti besed

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kaj je poimenovalna vloga?

A

govori o tem kaj beseda dela, označuje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

pregibne besedne vrste

A
  • = besede, ki se jim oblika spreminja
  • pregibne besede so sestavljene iz dva dela: osnove in končnice
  • samostalnik, pridevnik, glagol, števnik, zaimek
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

nepregibne besedne vrste

A
  • = besede, ki se jim oblika ne spreminja
  • predlog, veznik, členek, medmet, prislov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

kdo je opredelil katere vrste so pregibne in nepregibne?

A

dr. Kozma Ahačič v Slovnici na Kvadrat

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

naštej besedne vrste

A
  1. samostalnik
  2. pridevnik
  3. zaimek
  4. števnik
  5. glagol
  6. prislov
  7. predlog
  8. veznik
  9. členek
  10. medmet
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kaj je prislov?

A

= besedna vrst, ki poimenuje okoliščine dejanja (kraj, čas, vzrok, način)
npr. zjutraj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kaj je predlog?

A

= besedna vrst, ki izraža neenakovredno razmerje v stvarnosti (v, z, k)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kaj je veznik?

A

= besedna vrst, ki izraža enakovredno razmerje v stvarnosti (ko, in, da)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

kaj je členek?

A

= besedna vrst, ki izraža sporočevalčevo presojo stvarnosti (še, res)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

kaj je medmet?

A

= besedna vrst, ki izraža sporočevalčevo doživljanje stvarnosti (hura)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

kaj je samostalnik

lat, def, kaksni so, kako se delijo, kako se spreminjajo

A
  • ali substantiv = beseda, ki poimenuje bitje, stvar ali pojem
  • so lahko tvorjeni in netvorjeni
  • se delijo po spolu: moški, ženski in srednji spol
  • se delijo po številu: ednina, dvojina in množina
  • se sklanjajo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

kaj so netvorjene besede?

A
  • ali netvorjenke
  • brez obrazil, korenske besede
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

kaj so tvorjene besede?

A

imajo obrazila, sestavljena iz dva dela: besedotvorna podstavo (neposredna prednica tvorjenke) in obrazilo (to, s čimer tvorimo dano besedo)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

kaj so glagolnike?

A

= tvorjene besede, oz. samostalniki, ki so tvorjeni iz glagolov in ohranjajo pomenske lastnosti glagolov — npr. molčanje, branje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

posebnosti v številu samostalnikov

A
  • množinski samostalniki = samostalniki, ki jih uporabljamo le v množini – npr. možgani, tla
  • edninski samostalniki = samostalniki, ki jih uporabljamo le v ednini in so neštevni – npr. kri, prihodnost
  • pri parnih delih telesa (roke, noge), parnih oblačilih (hlače, nogovice), parnih napravah (drsalke) namesto dvojine uporabljamo množino
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

skloni

imena (slo, lat), vprašalnice, pomožna zveza

A
  1. imenovalnik (nominativ) — kdo? kaj? (je)
  2. rodilnik (genetiv) — koga? česa? (ni) - uporabimo pri zanikanju
  3. dajalnik (dativ) — komu? čemu? (dam)
  4. tožilnik (akuzativ) — koga? kaj? (tožim/vidim)
  5. mestnik (lokativ) — o kom? o čem? (govorim)
  6. orodnik (instrumental) — s kom? s čim?
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

posebnost mestnika in orodnika

A

sta predložna sklona, oz. ne uporabljamo brez predloga

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

posebnosti pri sklanjanju imen, kratic,…

A
  • domača ženska lastna in splošna imena na -i (Beti, babi), prevzeta ženska lastna imena, ki se končujejo na soglasnik (Karmen, Ines), in priimki ženskih oseb se ne sklanjajo
  • nekatere samostalnike se sklanjajo kot pridevnike (moški, Krška, Poljska)
  • vse kratice so moškega spola in se ne spreminjajo skozi sklone
  • samostalnike moškega spola, ki se končajo na -a, se sklanjajo kot samostalnike ženskega spola
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

rodilnik, ednina

A

-a

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

dajalnik, ednina

A

-u

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

tožilnik, ednina

A

-∅

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

mestnik, ednina

A

-u

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

orodnik, ednina

A

-om

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

imenovalnik, dvojina

A

-a

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

rodilnik, dvojina

A

-ov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

dajalnik, dvojina

A

-oma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

tožilnik, dvojina

A

-a

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

mestnik, dvojina

A

-ih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

orodnik, dvojina

A

-oma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

imenovalnik, množina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

rodilnik, množina

A

-ov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

dajalnik, množina

A

-om

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

tožilnik, množina

A

-e

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

mestnik, množina

A

-ih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi moškega spola

orodnik, množina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

posebnosti v osnovi pri moški sklanjatvi samostalnikov

A
  • izpad [ә] — npr. koper
  • podaljševanje osnove
  • nadomestna osnova: človek-ljudje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

podaljševanje osnove pri moški sklanjatvi samostalnikov

A
  • s “-t”: dekle-dekleta
  • z “j”: abonma-abonmaja
  • z “n”: nagelj-nageljna
  • z “ov”: sin-sinovi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

posebnosti v končnici pri moški sklanjatvi samostalnikov

A
  • dodanje končnice “-je” v množini (lasje, zobje)
  • končnica “-u” v rodilniku: grad-gradu
  • preglas (o → e)
  • kategorija živosti
  • moška imena na -a/-o se sklanjajo kot ženska imena na -a (Žiga, Marko)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

kdaj se zgodi preglas v končnici pri moški sklanjatvi samostalnikov

A
  • “-c”: Matic-Maticem
  • “-č”: meč-z mečem
  • “-ž”: nož-z nožem
  • “-š”: koš-s košem
  • “-j”: konj-s konjem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

imenovalnik, ednina

A

-a

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

rodilnik, ednina

A

-e

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

dajalnik, ednina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

tožilnik, ednina

A

-o

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

mestnik, ednina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

orodnik, ednina

A

-o

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

imenovalnik, dvojina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

rodilnik, dvojina

A

-∅

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

dajalnik, dvojina

A

-ama

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

tožilnik, dvojina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

mestnik, dvojina

A

-ah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

orodnik, dvojina

A

-ama

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

imenovalnik, množina

A

-e

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

rodilnik, množina

A

-∅

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

dajalnik, množina

A

-am

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

tožilnik, množina

A

-e

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

mestnik, množina

A

-ah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

končnica samostalnika v 1. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

orodnik, množina

A

-ami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

imenovalnik, ednina

A

-∅

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

rodilnik, ednina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

dajalnik, ednina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

tožilnik, ednina

A

-∅

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

mestnik, ednina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

orodnik, ednina

A

-jo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

imenovalnik, dvojina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
79
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

rodilnik, dvojina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
80
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

dajalnik, dvojina

A

-(i)ma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
81
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

tožilnik, dvojina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
82
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

mestnik, dvojina

A

-ih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
83
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

orodnik, dvojina

A

-(i)ma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
84
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

imenovalnik, množina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
85
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

rodilnik, množina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
86
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

dajalnik, množina

A

-im

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
87
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

tožilnik, množina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
88
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

mestnik, množina

A

-ih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
89
Q

končnica samostalnika v 2. vzorcu pri sklanjatvi ženskega spola

orodnik, množina

A

-mi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
90
Q

posebnosti v osnovi pri ženski sklanjatvi samostalnikov

A
  • vrivanje [ә] v osnovo: table-tabel
  • vrivanje “i” v osnovo: ladje-ladij
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
91
Q

posebnosti v končnici pri ženski sklanjatvi samostalnikov

A

končnica “-ijo”: breskev-z breskvijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
92
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

imenovalnik, ednina

A

-o/e

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
93
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

rodilnik, ednina

A

-a

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
94
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

dajalnik, ednina

A

-u

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
95
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

tožilnik, ednina

A

-o/e

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
96
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

mestnik, ednina

A

-u

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
97
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

orodnik, ednina

A

-om

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
98
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

imenovalnik, dvojina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
99
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

rodilnik, dvojina

A

-∅

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
100
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

dajalnik, dvojina

A

-oma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
101
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

tožilnik, dvojina

A

-i

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
102
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

mestnik, dvojina

A

-ih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
103
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

orodnik, dvojina

A

-oma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
104
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

imenovalnik, množina

A

-a

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
105
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

rodilnik, množina

A

-∅

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
106
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

dajalnik, množina

A

-om

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
107
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

tožilnik, množina

A

-a

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
108
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

mestnik, množina

A

-ih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
109
Q

končnica samostalnika v vzorcu pri sklanjatvi srednjega spola

orodnik, množina

A

-i

110
Q

posebnosti v osnovi pri sklanjatvi samostalnikov v srednjem spolu

A
  • podaljševanje osnove s “-t”: dekle-dekleta
  • podaljševanje osnove s “-s”: kolo-kolesa
  • podaljševanje osnove z “-n”: vreme-vremena
111
Q

posebnosti v končnici pri sklanjatvi samostalnikov v srednjem spolu

A

preglas (o → e), ko je zadnja črka osnove c, č, ž, š, j

112
Q

kaj so pridevniki?

def, kaksni so, spol/st/sklon

A
  • ali adjektivi = besede, ki poimenujejo lastnost, vrsto ali pripadnost prvine predmetnosti
  • so lahko tvorjeni ali netvorjeni
  • nimajo stalnega spola, števila in sklona, ujemajo v njih pa s samostalnikom, katerega pomensko dopolnjuje
113
Q

posebna vrsta pridevnika

A
  • deležniki na “-č/n” = tvorjeni pridevniki, ki so tvorjeni iz glagolov in ohranjajo pomenske lastnosti glagolov, oz. poimenujejo dejanje, stanje ali potek
  • npr. ljubeč, izvoljen, deroč
114
Q

oblikovne/slovnične lastnosti pridevnikov

A
  • trispolskost (bel-∅, -a, -o)
  • trištevilskost (bel-∅, -a, -i)
  • sklanjanje
115
Q

vrste pridevnikov

A
  1. lastnostni pridevniki
  2. vrstni pridevniki
  3. svojilni pridevniki
116
Q

kaj so lastnostni pridevniki?

kaj poimenuje, vprasalnica, obliki

A
  • = pridevniki, po katerih vprašamo s “kakšen”
  • imajo dve obliki: nedoločna, določna
  • poimenujemo z njimi lastnost prvine predmetnosti (barvo, obliko, mero) ter lastnost, ki jo prvini predmetnosti pripisuje sporočevalec, oz. kakšen se mu zdi
117
Q

kaj je nedoločna oblika pridevnika?

A

osnovna oblika, -∅

118
Q

kaj je določna oblika pridevnika?

A

-i, -a, -o, …
ni osnovna

119
Q

kdaj se uporabi določna oblika pridevnika?

A
  • kadar govorimo o že omenjenem/znanem pojavu
  • kadar pridevnik označuje posebno vrsto predmeta, pred katerim stoji
  • za svojilnimi pridevniki, vrstilnimi števniki, za svojilnimi, oziralnimi in kazalnimi zaimki
120
Q

kaj so vrstni pridevniki?

vprasalnice, poimenujejo

A
  • = pridevniki, po katerih vprašamo s “kateri/katere vrste”
  • z njimi poimenujemo uvrščenost dane prvine predmetnosti v neko vrsto enakih, podobnih, sorodnih prvin
121
Q

kaj so svojilni pridevniki?

A
  • = pridevniki, po katerih vprašamo s “čigav”
  • z njimi poimenujemo pripadnost prvine posameznemu bitju ali skupini
122
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

imenovalnik, ednina

A

-∅/i

123
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

rodilnik, ednina

A

-ega

124
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

dajalnik, ednina

A

-emu

125
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

tožilnik, ednina

A

-∅/i/ega

126
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

mestnik, ednina

A

-em

127
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

orodnik, ednina

A

-im

128
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

imenovalnik, dvojina

A

-a

129
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

rodilnik, dvojina

A

-ih

130
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

dajalnik, dvojina

A

-ima

131
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

tožilnik, dvojina

A

-a

132
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

mestnik, dvojina

A

-ih

133
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

orodnik, dvojina

A

-ima

134
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

imenovalnik, množina

A

-i

135
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

rodilnik, množina

A

-ih

136
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

dajalnik, množina

A

-im

137
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

tožilnik, množina

A

-e

138
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

mestnik, množina

A

-ih

139
Q

končnica v spreganju pridevnika (m. spol)

orodnik, množina

A

-imi

140
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

imenovalnik, ednina

A

-a

141
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

rodilnik, ednina

A

-e

142
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

dajalnik, ednina

A

-i

143
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

tožilnik, ednina

A

-o

144
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

mestnik, ednina

A

-i

145
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

orodnik, ednina

A

-o

146
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

imenovalnik, dvojina

A

-i

147
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

rodilnik, dvojina

A

-ih

148
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

dajalnik, dvojina

A

-ima

149
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

tožilnik, dvojina

A

-i

150
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

mestnik, dvojina

A

-ih

151
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

orodnik, dvojina

A

-ima

152
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

imenovalnik, množina

A

-e

153
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

rodilnik, množina

A

-ih

154
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

dajalnik, množina

A

-im

155
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

tožilnik, množina

A

-e

156
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

mestnik, množina

A

-ih

157
Q

končnica v spreganju pridevnika (ž. spol)

orodnik, množina

A

-imi

158
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

imenovalnik, ednina

A

-o/e

159
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

rodilnik, ednina

A

-ega

160
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

dajalnik, ednina

A

-emu

161
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

tožilnik, ednina

A

-o/e

162
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

mestnik, ednina

A

-em

163
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

orodnik, ednina

A

-im

164
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

imenovalnik, dvojina

A

-i

165
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

rodilnik, dvojina

A

-ih

166
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

dajalnik, dvojina

A

-ima

167
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

tožilnik, dvojina

A

-i

168
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

mestnik, dvojina

A

-ih

169
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

orodnik, dvojina

A

-ima

170
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

imenovalnik, množina

A

-a

171
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

rodilnik, množina

A

-ih

172
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

dajalnik, množina

A

-im

173
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

tožilnik, množina

A

-a

174
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

mestnik, množina

A

-ih

175
Q

končnica v spreganju pridevnika (s. spol)

orodnik, množina

A

-imi

176
Q

katere pridevnike lahko stopnjujemo? kaj to pomeni?

A

vrednostni pridevniki lahko stopnjujemo, oz. lahko poimenujejo različne stopnje iste lastnosti

177
Q

stopnje stopnjevanja pridevnikov

A
  1. osnovna stopnja (pozitiv) — velik
  2. primernik (komparativ) — večji
  3. presežnik (superlativ) — največji; elativ — prevelik
178
Q

kako izražamo primernik in presežnik?

A
  1. s prislovom “bolj” (primernik), “najbolj” (presežnik)
  2. z obrazilom
179
Q

stopnjevanje z obrazilom

A
  • primernik: pripona “-ejši”
  • presežnik: predpona “naj-”, pripona “-ejši”
  • elativ: predpona “pre-”
180
Q

velíka vs vélika

A

velíka ⇒ izmerljiva velikost
vélika ⇒ notranja velikost, statusnost

181
Q

isti vs enaki

A

isti ⇒ ena stvar
enaki ⇒ več stvari

182
Q

kaj so zaimki?

A

ali pronomni = nepopolnopomenske pregibne besede, ki jih uporabljamo namesto samostalnikov in pridevnikov

183
Q

kaj so nepopolnopomenske besede?
zakaj niso vsi zaimki?

A
  • nepopolnopomenske (nepredmetnopomenske) besede = besede, ki v poslušalcu/bralcu ne vzbudijo predstave o konkretni prvini stvarnosti
  • nepopolnomenske besede kot so kje, toliko, nekdaj, … niso zaimki, števniki ali prislovi saj se ne sklanjajo
184
Q

vrste zaimkov

A
  1. osebni zaimki
  2. svojilni zaimki
  3. kazalni zaimki
  4. vprašalni zaimki
  5. oziralni zaimki
  6. nedoločni zaimki
185
Q

kaj so osebni zaimki?

A
  • = zaimki, ki posredno poimenuje sporočevalca, naslovnika, neudeleženca pogovora ali druge prvine stvarnosti
  • z njimi sporočevalec nadomešča ponovljeni samostalnik
  • jim lahko določamo slovnično osebo — prvo, drugo tretjo
  • jih lahko sklanjamo
186
Q

kaj sporočevalec poimenuje z vsako slovnično osebo?

A
  • prva oseba: sporočevalec poimenuje sebe — jaz, midva/midve, mi/me
  • druga oseba: sporočevalec poimenuje naslovnika — ti, vidva/vidve, vi/ve
  • tretja oseba: sporočevalec poimenuje neudeleženca pogovora — on/ona/ono, onadva/onidve, oni/one/ona
187
Q

sklanjatev osebnega zaimka 1. osebe ed.

A
  1. jaz
  2. mene/me
  3. meni/mi
  4. mene/me
  5. o meni
  6. z mano/menoj
188
Q

sklanjatev osebnega zaimka 2. osebe ed.

A
  1. ti
  2. tebe/te
  3. tebi/ti
  4. tebe/te
  5. o tebi
  6. s tabo/teboj
189
Q

sklanjatev osebnega zaimka 3. osebe ed.

moški spol

A
  1. on
  2. njega/ga
  3. njemu/mu
  4. njega/ga
  5. o njem
  6. z njim
190
Q

sklanjatev osebnega zaimka 3. osebe ed.

ženski spol

A
  1. ona
  2. nje/je
  3. njej/ji
  4. njo/jo
  5. pri njej
  6. z njo
191
Q

sklanjatev osebnega zaimka 1. osebe dv.

A
  1. midva
  2. naju
  3. nama
  4. naju
  5. pri naju
  6. z nama
192
Q

sklanjatev osebnega zaimka 2. osebe dv.

A
  1. vidva
  2. vaju
  3. vama
  4. vaju
  5. pri vaju
  6. z vama
193
Q

sklanjatev osebnega zaimka 3. osebe dv.

A
  1. onadva
  2. njiju
  3. njima
  4. njiju
  5. pri njiju
  6. z njima
194
Q

sklanjatev osebnega zaimka 1. osebe mn.

A
  1. mi
  2. nas
  3. nam
  4. nas
  5. pri nas
  6. z nami
195
Q

sklanjatev osebnega zaimka 2. osebe mn.

A
  1. vi
  2. vas
  3. vam
  4. vas
  5. pri vas
  6. z vami
196
Q

sklanjatev osebnega zaimka 3. osebe mn.

A
  1. oni
  2. njih/jih
  3. njim/jim
  4. njih/jih
  5. pri njih
  6. z njimi
197
Q

dolga, kratka in navezna oblika osebnih zaimkov

A
  • večina osebnih zaimikov ima v rodilniku, dajalniku in tožilniku dolgo (naglasno) in kratko (naslonsko) obliko
  • kratka oblika je navezan na predlog ⇒ imajo zaimki tretjo navezno obliko
  • dolge oblike uporabljamo le, če želimo kaj poudariti
198
Q

povratni osebni zaimek

A
  • podvrsta osebnih zaimkov
  • = sebe (se)
  • z njim izražamo nanašanje, vračanje na osebek
  • nima imenovalnika ⇒ ne nastopa v vlogi osebka, ima pa vse druge sklonske oblike
199
Q

kaj je svojilni zaimek?

A
  • = zaimek, s katerimi sporočevalec posredno poimenuje pripadnost sebi, naslovniku ali komu drugemu
  • imajo iste slovnične/oblikovne lastnosti kot pridevniki
  • moj, tvoj, njegov, njen, najin, vajin, njun, naš, vaš, njihov
200
Q

kaj je povratni svojilni zaimek?

A
  • “svoj”
  • poimenuje pripadnost bitju, lastnino
201
Q

kaj je kazalni zaimek?

A
  • = zaimek, s katerimi kažemo na prvine stvarnosti, na njihovo lastnost, vrsto in pripadnost in nadomeščamo ponovljene besede/besedne zveze
  • tak, ta, tega
202
Q

kaj je vprašalni zaimek?

A

= zaimek, s katerimi sprašujemo po prvinah stvarnosti, po njihovi lastnosti, vrsti in pripadnosti (kdo, kaj, kakšen, čigav, kateri)

203
Q

kaj je oziralni zaimek?

A

= zaimek, s katerimi opisno predstavimo prvine stvarnosti, njihovo lastnost, vrsto in pripadnost
prepoznamo jih po “r”, ki jih imajo na koncu (kdor, kar)

204
Q

kaj je nedoločni zaimek?

A

= zaimek, s katerimi imenujemo tega, kar nočemo ali ne moremo poimenovati jasneje/določneje

205
Q

kaj je glagol?

A
  • ali verbum = beseda, ki poimenuje dejanje, stanje, potek, zaznavanje, hotenje, …
  • oblikovne/slovnične lastnosti glagolov se razlikujejo med osebnimi glagolskimi oblikami in neosebnimi
206
Q

kaj je glagolski vid?

A
  • kaže koliko časa neko dejanje traja
  • dovršni vid izraža dejanje z omejenim trajanjem (odpraviti, pobrskati)
  • nedovršni vid izraža dejanje z neomejenim trajanjem (odpravljati, brskati)
  • dvovidski glagoli nimajo vidskega para oz. so lahko dovršni ali nedovršni
207
Q

po pomenskih lastnosti so glagoli lahko

A
  1. polnopomenski glagoli
  2. nepolnopomenski glagoli
  3. pomožni glagol “biti”
208
Q

kaj je vezljivost?

A

lastnost polnopomenskih glagolov, da predvidevajo ob sebi določene udeležence

209
Q

vrste nepolnopomenskih glagolov

A
  • naklonski ali modalni glagoli (hoteti, želeti)
  • fazni glagoli (začeti, končati)
  • glagoli z oslabljenim pomenom (zdeti se, biti)
210
Q

kaj so nepolnopomenski glagoli?

A

glagoli, ki ne predstavljajo konkretnega dejanja, stanja in zato jim moramo dodati predmetnopomensko dopolnilo

211
Q

s čim so povezani naklonski, fazni glagoli in glagoli z oslabljenim pomenom?

A
  • naklonski in fazni glagoli zahtevajo ob sebi nedoločnik (želim/nadaljujem govoriti)
  • glagoli z oslabljenim pomenom zahtevajo ob sebi samostalnik ali pridevnik v imenovalniku (postanem/sem dijak)
212
Q

o pomožnem glagolu “biti”

A
  • s pomožnim glagolom biti tvorimo zložene časovne oblike
  • izraža osebo in število
213
Q

nakloni:

A
  1. povednik prikazuje dejanje
  2. velelnik poziva naslovnika k dejanju
  3. pogojnik izraža umišljeno dejanje
214
Q

o povedniku

A
  • izraža čas: sedanjik, preteklik, prihodnjik, predpreteklik
  • sedanjik je nezložna glagolska oblika, druge pa so zložene iz deležnika na “-l” in iz sedanjika/prihodnjika/preteklika glagola biti
215
Q

vzorec za spreganje glagolov v sedanjiku (ednina)

A
  1. -m
  2. -š
  3. -∅
216
Q

vzorec za spreganje glagolov v sedanjiku (dvojina)

A
  1. -va
  2. -ta
  3. -ta
217
Q

vzorec za spreganje glagolov v sedanjiku (množina)

A
  1. -mo
  2. -te
  3. -jo
218
Q

o neosebnih glagolskih oblikah

značilnosti, znane vrste

A
  • ne izražajo osebe, števila, naklona in časa ter se ne spregajo
  • nedoločnik
  • namenilnik
  • opisni deležnik na “-l”
  • trpni deležnik na “-n”/”-t”
219
Q

nedoločnik

A

= neosebna glagolska oblika, ki se končuje na “-ti”/”-či”, ki ga uporabljamo ob naklonskih in faznih glagolah – moram gledati

220
Q

namenilnik

A

= neosebna glagolska oblika, ki se končuje na “-t”/”-č”, ki ga uporabljamo ob glagolih premikanja – grem gledat

221
Q

opisni deležnik na “-l”

A
  • = neosebna glagolska oblika, ki se končuje na “-l” in s katero delamo prihodnjik, preteklik, predpreteklik in pogojnik
  • tvorimo ga iz nedoločniške osnove in ima končnice za vse tri spole in vsa tri števila: npr. potovati → potova- + -l + -∅/-a/-o/-i/…
222
Q

trpni deležnik na “-n”/”-t”

A
  • = neosebna glagolska oblika, ki se končuje na “-n”/”-t” in s katero delamo trpne stavke ali ga rabimo kot pridevnik
  • lahko ga sklanjamo
  • tvorimo ga iz nedoločniške osnove, ima končnice za vse tri spole in za vsa tri števila
  • npr. izbran, razbit
223
Q

posebne vrste glagolov

A
  • glagolnik
  • deležnik na “-č”
  • deležje na “-e” ali “-č”
224
Q

deležje na “-e” ali “-č”

A
  • = prislov, ki je tvorjen iz glagola in poimenuje dejanje, stanje, potek, …
  • hoteč, igraje
225
Q

sklanjatev “grad” v ednini

A
  1. grad
  2. gradu/-a
  3. gradu
  4. grad
  5. pri gradu
  6. z gradom

moški spol

226
Q

sklanjatev “grad” v dvojini

A
  1. gradova
  2. gradov
  3. gradovoma
  4. gradova
  5. pri gradovih
  6. z gradovoma

moški spol

227
Q

sklanjatev “grad” v množini

A
  1. gradovi
  2. gradov
  3. gradovom
  4. gradove
  5. pri gradovih
  6. z gradovi

moški spol

228
Q

sklanjatev “brat” v ednini

A
  1. brat
  2. brata
  3. bratu
  4. brata
  5. pri bratu
  6. z bratom

moški spol

229
Q

sklanjatev “brat” v dvojini

A
  1. brata
  2. bratov
  3. bratoma
  4. brata
  5. pri bratih
  6. z bratoma

moški spol

230
Q

sklanjatev “brat” v množini

A
  1. bratje/brati
  2. bratov
  3. bratom
  4. brate
  5. pri bratih
  6. z brati

moški spol

231
Q

sklanjatev “zob” v ednini

A
  1. zob
  2. zoba
  3. zóbu
  4. zob
  5. pri zóbu
  6. z zóbom

moški spol

232
Q

sklanjatev “zob” v dvojini

A
  1. zoba
  2. zób(ov)
  3. zóboma ali zobéma
  4. zoba
  5. zóbih/zobéh
  6. zobéma ali zóboma

moški spol

233
Q

sklanjatev “zob” v množini

A
  1. zobjé/zóbi
  2. zób(ov)
  3. zóbom ali zobém
  4. zobe
  5. zóbih/zobéh
  6. zobmi/zobi

moški spol

234
Q

sklanjatev “otrok” v ednini

A
  1. otrok
  2. otroka
  3. otroku
  4. otroka
  5. otroku
  6. otrokom

moški spol

235
Q

sklanjatev “otrok” v dvojini

A
  1. otroka
  2. otrok
  3. otrokoma
  4. otroka
  5. otrocih
  6. otrokoma

moški spol

236
Q

sklanjatev “otrok” v množini

A
  1. otroci
  2. otrok
  3. otrokom
  4. otroke
  5. otrocih
  6. otroki

moški spol

237
Q

sklanjatev “človek” v ednini

A
  1. človek
  2. človeka
  3. človeku
  4. človeka
  5. človeku
  6. človekom

moški spol

238
Q

sklanjatev “človek” v dvojini

A
  1. človeka
  2. ljudi
  3. človekoma
  4. človeka
  5. ljudeh
  6. človekoma

moški spol

239
Q

sklanjatev “človek” v množini

A
  1. ljudje
  2. ljudi
  3. ljudem
  4. ljudi
  5. ljudeh
  6. ljudmi

moški spol

240
Q

sklanjatev “gospa” v ednini

A
  1. gospa
  2. gospe
  3. gospe
  4. gospo
  5. gospe
  6. gospo

ženski spol

241
Q

sklanjatev “gospa” v dvojini

A
  1. gospe
  2. gospa
  3. gospema
  4. gospe
  5. gospeh
  6. gospema

ženski spol

242
Q

sklanjatev “gospa” v množini

A
  1. gospe
  2. gospa
  3. gospem
  4. gospe
  5. gospeh
  6. gospemi

ženski spol

243
Q

sklanjatev “mati” v ednini

A
  1. mati
  2. matere
  3. materi
  4. mater
  5. materi
  6. materjo

ženski spol

244
Q

sklanjatev “mati” v dvojini

A
  1. materi
  2. mater
  3. materama
  4. materi
  5. materah
  6. materama

ženski spol

245
Q

sklanjatev “mati” v množini

A
  1. matere
  2. mater
  3. materam
  4. matere
  5. materah
  6. materami

ženski spol

246
Q

sklanjatev “hči” v ednini

A
  1. hči
  2. hčere
  3. hčeri
  4. hčer
  5. hčeri
  6. hčerjo

ženski spol

247
Q

sklanjatev “hči” v dvojini

A
  1. hčeri
  2. hčera
  3. hčerama
  4. hčeri
  5. hčerah
  6. hčerama

ženski spol

248
Q

sklanjatev “hči” v množini

A
  1. hčere
  2. hčera
  3. hčeram
  4. hčere
  5. hčerah
  6. hčerami

ženski spol

249
Q

sklanjatev “stvar” v ednini

A
  1. stvar
  2. stvari
  3. stvari
  4. stvar
  5. stvari
  6. stvarjo

ženski spol

250
Q

sklanjatev “stvar” v dvojini

A
  1. stvari
  2. stvari
  3. stvarema
  4. stvari
  5. stvareh
  6. stvarema

ženski spol

251
Q

sklanjatev “stvar” v množini

A
  1. stvari
  2. stvari
  3. stvarem
  4. stvari
  5. stvareh
  6. stvarmi

ženski spol

252
Q

sklanjatev “misel” v ednini

A
  1. misel
  2. misli
  3. misli
  4. misel
  5. misli
  6. mislijo

ženski spol

253
Q

sklanjatev “misel” v dvojini

A
  1. misli
  2. misli
  3. mislima
  4. misli
  5. mislih
  6. mislima

ženski spol

254
Q

sklanjatev “misel” v množini

A
  1. misli
  2. misli
  3. mislim
  4. misli
  5. mislih
  6. mislimi

ženski spol

255
Q

sklanjatev “oko” v ednini

A
  1. oko
  2. očesa
  3. očesu
  4. oko
  5. očesu
  6. očesom
256
Q

sklanjatev “oko” v dvojini

A
  1. očesi
  2. očes
  3. očesoma
  4. očesi
  5. očesih
  6. očesoma
257
Q

sklanjatev “oko” v množini

A
  1. očesa/oči
  2. očes/oči
  3. očesom/očem
  4. očesa/oči
  5. očesih/očeh
  6. očesi/očmi
258
Q

sklanjatev “tla”

A
  1. tla
  2. tal
  3. tlom
  4. tla
  5. tleh
  6. tlemi/tli

srednji spol, množinski samostalnik

259
Q

sklanjatev “drva”

A
  1. drva
  2. drv
  3. drvom
  4. drva
  5. drveh
  6. drvmi

srednji spol, množinski samostalnik

260
Q

sklanjatev “kdo”

A
  1. kdo
  2. koga
  3. komu
  4. koga
  5. o kom
  6. s kom
261
Q

sklanjatev “kaj”

A
  1. kaj
  2. česa
  3. čemu
  4. kaj
  5. o čem
  6. s čim
262
Q

sklanjatev “kdor”

A
  1. kdor
  2. kogar
  3. komur
  4. kogar
  5. o komer
  6. s komer
263
Q

sklanjatev “kar”

A
  1. kar
  2. česar
  3. čemur
  4. kar
  5. o čemer
  6. s čimer
264
Q

sklanjatev “nekdo”

A
  1. nekdo
  2. nekoga
  3. nekomu
  4. nekoga
  5. o nekom
  6. z nekom
265
Q

sklanjatev “nihče”

A
  1. nihče
  2. nikogar
  3. nikomur
  4. nikogar
  5. o nikomer
  6. z nikomer
266
Q

sklanjatev “nekaj”

A
  1. nekaj
  2. nečesa
  3. nečemu
  4. nekaj
  5. o nečem
  6. z nečim
267
Q

sklanjatev “nič”

A
  1. nič
  2. ničesar
  3. ničemur
  4. nič
  5. o ničemer
  6. z ničimer
268
Q

kaj je števnik?

A
  • ali numeral
  • = beseda, ki poimenuje količino prvin ali zaporedje prvine v vrsti
  • z njimi štejemo
269
Q

vrste števnikov

A
  • glavni števniki
  • vrstilni števniki
  • nedoločni števniki
  • ločilni števniki
  • množilni števniki
270
Q

kaj so glavni števniki?

vloga, vprašalnica, 1-4, 5+, primeri

A
  • poimenujejo količino prvin
  • z njimi vprašujemo s “koliko”
  • števniki od ena do štiri se ločujejo po obliki za vse tri spole in se sklanjajo
  • števniki od pet dalje imajo eno obliko za vse tri spole in se ne sklanjajo
  • npr. ena, pet, triintrideset
271
Q

vrstilni števniki

vloga, vprašalnica, tvorimo, 1-4, sklanjatev/spole/št, npr

A
  • poimenujejo zaporedje prvine v vrsti/skupini
  • z njimi vprašujemo s “kateri”
  • tvorimo iz glavnih števnikov, ki jim na konec dodamo -i, -a, ali -o za spoli
  • vrstilni števniki za vrednosti od ena do štiri imajo nadomestno osnovo
  • imajo oblike za vse tri spole in vsa tri števila in se vsi sklanjajo
  • npr. prvi, drugi, šesti
272
Q

nedoločni števniki

vloga, vprašalnica, sklanjatev, npr

A
  • izražajo nedoločno količino prvin
  • z njimi vprašujemo s “koliko”
  • imajo samo eno obliko, se ne sklanjajo
  • npr. več, precej

slovenščina (4 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions