Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

slovenščina > 2.1 > Flashcards

2.1 Flashcards

1
Q

Sizifovo delo

A

= brezmiselno delo obsojeno na propad
Grška mifologija
Sizif je izdajal ljudem skrivnosti bogov in za kazen je moral valiti ogromno skalo na vrh gore, ki se je vedno skotalila nazaj do vznožja in moral je začeti znova

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Tantalove muke

A

= muke koga, ki želi zaman doseči to, kar mu je na dosegu
Grška mifologija
Tantal za kazen je moral v podzemlju kljub obilu hrane in vode, ki je bila na dosegu, trpeti večno lakoto in žejo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Gordijski vozel

A

= na prvi pogled nerešljivo situacijo rešimo tako, da jo pogledamo izven okvirja
Grška mifologija
Rečeno je bilo, da tisti, ki dveže zakompliciran Gordijski vozel, bo postal vladar Azije in Aleksander Veliki je vozel presekal z mečem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Prokrustova postelja

A

= ko se ljudje ali ideje prisilno prilagajajo okvirjem, lahko to škodi individualnosti
Grška mifologija
Ropar Prokrust je imel dve postelji: na dolgo je položil kratke ljudi in jim noge z utežmi raztegnil, na kratko pa visoke ljudi in jim je odsekal višek nog

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Ahilova peta

A

= slabost
Grška mitologija
Ahil je bil ranljiv samo v peti, zato pa kot maščevanje za umor Hektorja, Paris ga je zadel z zastrupljeno puščico v peto

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Prestopiti rubikon

A

= storiti odločilno dejanje
Rimska zgodovina
Cezar je rekel svojo znamenito citato “Kocka je padla”, nato pa je s svojimi legijami prečkal reko Rubikon, vkorakal v Rim in tako prevzel oblast

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kolumbovo jajce

A

= navidez nerešljiv problem, enostavno rešen
Iz stare španske ljudske zgodbe o neumnem Janezku, ki je potem bila predelana v anekdoto o Kolumbu
V odgovor na pripombo, da otrkitje Amerike ni bilo tak težko, Kolumb je predlagal da naj postavi jajce na pokonci. Ko to sobesedniku ni uspelom rekel je, da ni tak težko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

a priori

A

vnaprej, prednostno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

ad hoc

A

v zvezi s tem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

volens nolens

A

hočeš nočeš

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

pro et contra

A

za in proti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

pro forma

A

zaradi lepšega

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

lapsus calami

A

pisna zmota

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

lapsus linguae

A

govorna zmota

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

mea culpa

A

moja krivda

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

corpus delicti

A

jabolko spora

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

panem et circenses

A

kruha in iger

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

o sancta simplitas

A

sveta preproščina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Errare humanum est

A

Motiti se je človeško

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

De nihilo nihil

A

Iz niča ne nastane nič

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Medius curat, natura sanat

A

Zdravila zdravijo, narava ozdravi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Per aspera ad astra

A

Prek trnja do zvezd

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Vita brevis, ars longa

A

Življenje je kratko, umetnost je dolga

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Verba docent, example trahunt

A

Besede učijo, zgledi vlečejo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Mens sana in corpore sano

A

Zdrav duh v zdravem telesu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

To be or not to be

A

biti ali ne biti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Last, but not least

A

nazadnje, ampak ne nepomembno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

Besede mičejo, zgledi vlečejo

A

govorjenje ima manjši vpliv kot dejanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Beseda ni konj

A

besede ne moremo vzet nazaj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

Kdor hitro da, dvakrat da

A

hitra pomoč je največ vredna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Najprej štalca, pol pa kravca

A

ko iz ljubezni in odgovornosti do ‘kravce’, ji privoščiš dobro vsaj izhodišče, sicer je raje nimaš

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Kdor izbira, izbirek dobi

A

če si preveč izbirčen, boš na koncu dobil le tisto, kar je ostalo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

tabula rasa

A

= človekovo prvotno stanje duše, pred sprejmom zunanjih izkustvenih dejstev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

V potu svojega obraza

A

sv. pismo
= celo življenje se trudimo za zadovoljenje le osnovnih potreb

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Glas vpijočega v puščavi

A

sv. pismo
= prizadevanje, ki nima uspeha

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Zlato tele

A

sv. pismo
= stvar/oseba, ki prinaša velik dobiček, vendar je vir težav

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Grešni kozel

A

sv. pismo
= oseba, ki jo neupravičeno, po krivici obdolžijo česa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Umiti si roke

A

sv. pismo
= ne sprejeti odgovornosti za neko slabo dejanje, ki si ga storil

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

Oko za oko, zob za zob

A

sv. pismo
= storiti nekomu enako škodo, kot jo je on tebi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

Beseda je padla na kamen

A

sv. pismo
= nauk ni bil upoštevan

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo

A

sv. pismo
= nihče ni brez greha

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

Babilonski stolp

A

sv. pismo
zmešnjava več jezikov na enem mestu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

Prikazovalno besedilo =

A

prikazuje samo prvino stvarnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

Zagotovljalno besedilo =

A

zagotavlja resničnost izjav

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

Vrednotenjsko besedilo =

A

utemeljitev svojih mnenj

46
Q

Pozivno besedilo =

A

poziv k določenemu dejanju

47
Q

Poizvedovalno besedilo =

A

poizvedovanje po določenih podatkih

48
Q

Povezovalno besedilo =

A

navezovanje/ohranjanje stika z naslovnikom

49
Q

Izvršilno besedilo =

A

vzrok za spremembo v družini

50
Q

Obveščevalno besedilo =

A

podatke o dogodku (kaj, kje, kdaj)

51
Q

Opisovalno besedilo =

A

opis živega bitja, predmeta, kraja ali poti

52
Q

Pripovedovalno besedilo =

A

predstavitev lastne doživljanja sporočevalca

53
Q

Razlagalno besedilo =

A

o vzroku določenega pojava

54
Q

Utemeljevalno besedilo =

A

ocenjuje prvino stvarnosti z dokazi upravičenosti svoje “ocene”

55
Q

Praktičnosporazumevalno besedilo =

A

o vsakdanjih temah – neuradna in zasebna

56
Q

Uradovalno besedilo =

A

tvorimo v uradni vlogi – uradna in zasebna

57
Q

Strokovno besedilo =

A

tvorimo v poklicni vlogi

58
Q

Publicistično besedilo =

A

tvorimo v javni družbeni vlogi

59
Q

Kaj je SSKJ?

A

Splošni enojezični slovar
Pripravili so ga na ZRC SAZU
fran.si

60
Q

Kaj je beseda?

A

dogovorjeno znamenje iz glasov ali črk, s katerim ljudje dajo pojavu ime
Beseda ima tvarno in pomensko stran

61
Q

pomenoslovje (semantika)

A

preučuje pomen in pomensko povezanost besed

62
Q

stilistika

A

preučuje slogovno vrednost besed

63
Q

etimologija

A

preučuje izvor besed

64
Q

besedotvorje

A

preučuje tvorjenost besed

65
Q

oblikoslovje (morflogija)

A

preučuje obliko besed

66
Q

pravorečje (ortoepija)

A

preučuje tvarno stran izgovorjenih besed

67
Q

pravopisje (ortografija)

A

preučuje tvarno stra zapisanih besed

68
Q

besedoslovje (leksikologija)

A

ukvarja se z besedami v vseh ozirih

69
Q

slovaropisje (leksikografija)

A

veda o sestavljanju slovarjev

70
Q

Kaj so slovarji?

A

Slovarji opisujejo besede in njihovi lastnosti
lahko eno-, dvo- ali večjezični
splošni ali posebni (pravopisni, etimološki, sinonimni, frazeološki, itn)
SSKJ

71
Q

Kaj so slogovno nezaznamovane besede?

A

poimenujejo le predmetnost, sporočevalca pa ne razodevajo (maček, pes, ded, žep)

72
Q

Kaj so slogovno zaznamovane besede?

A

poimenujejo predmetnost in razodevajo sporočevalca

73
Q

Vrste slogovno zaznamovanih besed

A

čustveno zaznamovane
pokrajinsko zaznamovane
družbeno zaznamovane
funkcijsko zaznamovane
časovno zaznamovane

74
Q

Čustveno zaznamovane besede

A

za izražanje naklonjenost/nenaklonjenost do poimenovanega
lahko pozitivno (ljubkovalnice, otroške besede, olepševalnice) ali negativno (vulgarizmi, zmerljivke, psovke, kletvice, slabšalni izrazi)

75
Q

Pokrajinsko zaznamovane besede

A

za razodevanje naše pokrajinske pripadnosti
narečne besede

76
Q

Družbeno zaznamovane besede

A

za razodevanje svoje ožje družbene pripadnosti
sleng (starostne skupine), žargon (interesne skupine)

77
Q

Funkcijsko zaznamovane besede

A

za razodevanje naše družbene vloge
praktičnosporazumevalne (v zasebnih vsakdanjih pogovorih), uradovalne besede (pri sporazumevanju med predstavniki ustanov in strankami), strokovne besede (ustrezno razumljive strokovnjakom znotraj posamezne stroke, popolnoma nečustveno se poimenujejo natančno določene pojme), publicistične besede (uporabijo sporočevalci)

78
Q

Časovno zaznamovane besede

A

arhaizmi (besede, ki so jih nekoč pogosto uporabljali, danes pa zelo redko) in neologizmi (besede, ki so novejše in še ne splošno razširjene)

79
Q

Enakopisnice

A

se pišejo na enak način, ampak se izgovorijo drugače

80
Q

Enakoglasnice

A

se pišejo in izgovorijo na isti način, ampak imajo različni pomeni

81
Q

Blizuzvočnice

A

besede, ki se pišejo in izgovarjajo na različne, vendar zelo podobni načini

82
Q

Proste besedne zveze

A

tisti, ki jih sporočevalec tvori sproti in katerih pomen je napovedljiv

83
Q

Stalne besedne zveze

A

tisti, ki jih sporočevalec jemlje iz svojega spomina kot že izdelano celoto
se delijo na stavčne (pregovori) in nestavčne

84
Q

frazeologija

A

preučevanje frazemov - jih popisuje, razvršča, razlaga, itn

85
Q

Sopomenke (sinonimi)

A

Imajo podoben, skoraj enak pomen

86
Q

Protipomenke (antonimi)

A

Imajo nasprotni pomen

87
Q

Besedne družine

A

besedi, ki imajo isti koren

88
Q

Tematsko polje

A

sestavljeno iz vseh besed, ki imajo neko tematsko povezanost

89
Q

Vrste domačih besed

A
  1. Tiste, ki izvirajo iz prednika današnje slovenščine – indoevropski prajezik, praslovanščina, zgodnja slovenščina
  2. Tiste, ki so nastale v novejšem času na podlagi starejših slovenskih besed
  3. Tiste, ki izvirajo iz posnemanja naravnih zvokov/glasov
90
Q

Stopnje prevzetosti

A

Citatne besede - popolnoma neprilagojene slovenskemu okolju
Tujke - imajo prilagojen izgovor in sklanjatev, ni pa prilagojenega zapisa => delno prilagojena beseda
Izposojanke - imajo prilagojen zapis, izgovor in sklanjanje => popolnoma prilagojene slovenskemu okolju

91
Q

Naštej dva slovenskega etimologa

A

Marko Snog, Metka Furlan

92
Q

Kaj je prajezik večine indoevropskih jezikov?

A

Indoevropski prajezik
Nikoli ni bil zapisan
Indoevropski prajezik => indoevropski jeziki

93
Q

Kje in kdaj je domneval indoevropski prajezik

A

v 3. tisočl. pr. n. št. na ozemlju vzhodne Evrope (med Dneprom in Uralom današnji južni Rusiji in zahodni Ukrajini) ter osrednje Azije

94
Q

Kako se delijo indoevropski jeziki?

A

glede na to, kako se v njih glasi beseda za “100”
1. Kentumski (zahodni)
2. Satemska (vzhodna)

95
Q

Kentumski (zahodni)

A

Germanski jeziki
Romanski jeziki
Keltski jeziki
Grški jezik

96
Q

Satemski (vzhodni)

A

Slovanski jeziki
Baltski jeziki
Iranski jeziki
Indijski jeziki
Armenski jezik
Albanski jezik

97
Q

Germanski jeziki

A

nemški, angleški, nizozemski, danski, …

98
Q

Romanski jeziki

A

italijanski, francoski, španski, portugalski, …

99
Q

Keltski jeziki

A

irski, škotski, velški, bretonski

100
Q

Slovanski jeziki

A

vzhodni (ruski, beloruski, ukrajinski)
zahodni (poljski, češki, slovaški, lužiškosrbski)
južni (slovenski, hrvaški, srbski, makedonski, črnogorski, bošnjaški, bolgarski)

101
Q

Baltski jeziki

A

litovski, latvijski

102
Q

Iranski jeziki

A

perzijski, kurdski, afganistanski

103
Q

Indijski jeziki

A

hindujski, urdujski, bengalski, meratski

104
Q

Neindoevropski jeziki

A

Ugrofinski jeziki (madžarski, finski, estonski, laponski, karelski)
Baskovski
Turški

105
Q

Kako je nastala praslovanščina?

A

Preseljevanje ljudstev iz pradomovine => indoevropski prajezik se začne cepiti na več jezikov (praslovanščina)
se je razvila na ozemlju med Baltskim in Črnim morjem (v porečjih Dnepra, Dnestra in Visle)
Pisnih dosledov ni

106
Q

Lastnosti praslovanščine

A

Trd in mehčan izgovor soglasnikov – ohranjeno v ruščini
Vsak zlog se je moral končati na samoglasnik
Dva različna polglasnika: trdi (Ъ - jor) in mehki (ь - jer) – ohranjeno v ruščini
Dolgi e (ĕ - jat) – ohranjeno v češčini
Nosna samoglasnika ę in ǫ – ohranjeno poljščini
Mehki i in trdi i – ohranjeno v ruščini, poljščini in češčini

107
Q

Razvoj slovenščine

A

Na današnje slovenski ozemlje so se v drugi polovici 6. Stoletja priselili Alpski Slovani
Ob prihodu v Alpe in Kras so še govorili praslovanski jezik, kar je bilo dokazano z načinom imenovanja krajev in rek, govorica se je počasi spremenila, oddaljevala od praslovanščine, vendar ohranila nekatere značilnosti

108
Q

Dokaz obstoja “zgodnje slovenščine”, ki ni več bila praslovanščina

A

Brižinski spomeniki, ki tudi gre za prvi ohranjen rokopis v slovenskem jeziku iz 10. Stoletja

109
Q

Kaj so netvorjenke?

A

besede brez obrazila (korenske besede)

110
Q

Kaj so tvorjenke?

A

So narejenih iz že danih besed => sestavljena iz dva dela: besedotvorna podstavo (neposredna prednica tvorjenke) in obrazilo (to, s čimer tvorimo dano besedo)

111
Q

Vrste obrazil

A

Predpona (na levi strani)
Pripona (na desni strani)
Medpona (med deloma besedotvorne podstave)

112
Q

Vrste tvorjenk

A

Sestavljenke – s predpono
Izpeljanke – s pripono
Zloženke – z medpono
Sklopi – brez obrazil (četudi, nato, …)

slovenščina (4 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions