2. mojca

Question 1

Okužbe, povezane z zdravstvom (OPZ)

Answer 1

• Okužbe, povezane z zdravstvom (OPZ) (angl. Health care-associated infections- HCAI), so pogost nezaželen dogodek, povezan s hospitalizacijo pacientov.

Question 2

Najpomembnejši in najučinkovitejši preventivni ukrep za zmanjšanje pojavnosti OPZ

Answer 2

je higiena rok, ki je hkrati tudi najenostavnejši in najcenejši ukrep.
Kljub spoznanju, da je higiena rok najpomembnejši, nepogrešljiv in nujen dejavnik za uspešno preprečevanje OPZ, je komplianca oz. doslednost izvajanja higiene rok med zdravstvenimi delavci pogosto še vedno pod 40 %

Question 3

med OPZ sodijo

Answer 3

• bolnišnične okužbe (BO) ,
• okužbe pri bolnikih v negovalnih ustanovah,
• v ustanovah za dolgotrajno oskrbo,
• okužbe pri bolnikih, ki potrebujejo stalno ambulantno oskrbo (dializa, kemoterapija),
• ali pa potrebujejo stalno medicinsko oskrbo na domu.

Question 4

bolnišnične okužbe

Answer 4

Bolnišnične okužbe se pojavijo pri bolnikih z resnimi osnovnimi boleznimi in jih povzročajo večkratno odporni mikroorganizmi:
* Staphylococcus aureus (MRSA)
* ESBL (CRE) pozitivni sevi:
- Klebsiella spp., Escherichia coli, idr.
* Proti vankomicinu odporni enterokoki (VRE):
- Enterococcus faecium, Enterococcus faecalis
* Nefermentativni po Gramu negativni bacili:
- Acinetobacter baumannii (se nahaja v žrelu, rektumu; bolniki v EIT, hemato-onkološki bolniki)
- Pseudomonas aeruginosa (BO sečil, dihal, ran)
- Stenotrophomonas maltophilia (EIT)

Question 5

neželeni dogodki med zdravljenjem

Answer 5

• Čeprav se zdi samoumevno, da bi morali imeti vsi bolniki dostop do varne in kakovostne zdravstvene oskrbe, temu žal ni vedno tako.
• Dejansko pri približno vsakem desetem hospitaliziranem bolniku v EU pride do neželenih dogodkov med zdravljenjem.
• Približno 25 % takih primerov je posledica bolnišničnih okužb (BO), ostali pa so posledica človeške napake (režim dela), okvar medicinskih pripomočkov (Evropska komisija za javno zdravje, 2016), tudi slabih tehničnih rešitev in drugih dejavnikov.

Question 6

OZP je resen problem

Answer 6

• Po ocenah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) se pri približno 4,1 milijona bolnikov letno v Evropi pojavijo OPZ.
• Vsako leto za posledicami okužb, povezanih z zdravstvom, umre med 37 000 in 110 000 bolnikov.
• Približno 5 % vseh OPZ, povzroči proti meticilinu rezistentni Staphylococcus aureus (ECDC, 2016).

Question 7

Sprva „čudežno zdravilo“ antibiotik

Answer 7

• Poleg cepljenja je odkritje antibiotikov eden najpomembnejših mejnikov v razvoju in napredku medicine.
• Zloraba oz. široka uporaba antibiotikov je pripeljala do pojavljanja večkratno odpornih bakterij.
• Zaradi antibiotičnega pritiska bakterije nenehno razvijajo nove mehanizme odpornosti. Resen zdravstveni problem predstavljajo okužbe z bakterijskimi sevi, ki so odporni proti več različnim antibiotikom. Pri zdravljenju takih okužb je pogosto uspešen en sam antibiotik, zdravljenje je dolgotrajno, zahteva daljše bivanje v bolnišnici in je drago. Zaradi dolgotrajnega bolnišničnega zdravljenja okuženih bolnikov se takšni sevi lahko zelo hitro širijo po posameznih bolnišničnih oddelkih in povzročajo epidemije (WHO, 2009).

Question 8

Razlike razvite / nerazvite države

Answer 8

• V razvitem svetu so najpogostejše OPZ okužbe sečil
• v državah z omejenimi sredstvi so najpogostejše okužbe kirurške rane
• Okužbo kirurške rane svetu doživi do 1/3 operiranih bolnikov kirurške v nerazvitem , kar je približno 9x pogosteje kot v razvitih državah.

Question 9

Najpogostejši povzročitelji OPZ

Answer 9

• Staphylococcus aureus (MRSA)
• ESBL (CRE) pozitivni sevi:
  
  • Klebsiella spp., Escherichia coli, idr.
• Proti vankomicinu odporni enterokoki (VRE):
  
  • Enterococcus faecium, Enterococcus faecalis
• Nefermentativni po Gramu negativni bacili:
  
  • Acinetobacter baumannii (se nahaja v žrelu, rektumu; bolniki v EIT, hemato-onkološki bolniki)
  • Pseudomonas aeruginosa (BO sečil, dihal, ran)
  • Stenotrophomonas maltophilia (EIT)

Question 10

Staphylococcus aureus

Answer 10

• Staphylococcus aureus je eden najpogostejših MO, ki človeka naseljuje (kolonizira) ali mu povzroča okužbe.
• Približno 30−40 % zdravih ljudi ga nosi prehodno ali stalno na svojem telesu kot del normalne bakterijske flore.
• MRSA se širi pretežno v bolnišnicah, kjer zdravstveno osebje predstavlja pomemben vir odpornih stafilokokov.
• V večini primerov (> 90 %) se MRSA prenaša preko rok zdravstvenega osebja, redkeje preko predmetov in površin (< 10 %) in še redkeje po zraku.
• Roke predstavljajo glavni način prenosa bakterij, ker se z njimi neposredno dotikamo bolnika in njegovih telesnih izločkov

Question 11

ESBL

Answer 11

• Bakterije s sposobnostjo proizvajanja ß-laktamaz razširjenega spektra (ESBL).
• ß-laktamaze so encimi, ki jih proizvajajo in izločajo nekatere vrste bakterij.
• Ti encimi so sposobni razgrajevati antibiotike iz skupine ß-laktamov, kamor spadajo npr. penicilinski in cefalosporinski antibiotiki.
• Sposobnost razgrajanja imajo gram- bakterije, pogosto so to enterobakterije, ki so prisotne v prebavilih.
• Kadar le-te povzročijo okužbo, je potrebno zdravljenje z antibiotiki. Za zdravljenje moramo uporabiti »rezervne antibiotike«, ki pa jih ni veliko. Zdravljenje je običajno daljše, več je zapletov (ECDC, 2014).
• ESBL pozitivne bakterije se praviloma zadržujejo v prebavilih, zato je glavni vir širjenja okužbe blato.
• Kolonizirani/okuženi bolniki z drisko predstavljajo večje tveganje za prenos MO.
• Bakterije se prenesejo preko rok zdravstvenih delavcev in/ali bolnikov ali preko onesnaženih površin, ki pa so bistveno redkeje vir okužbe kot umazane roke (NAKOBO, 2010).

Question 12

Bakterije, ki izločajo karbapenemaze in/ali so odporne proti karbapenemom

Answer 12

• Karbapenemi so skupina betalaktamskih antibiotikov s širokim spektrom delovanja in veljajo za ene izmed »rezervnih antibiotikov«. V zadnjem času se po svetu širijo sevi enterobakterij, ki izločajo karbapenemaze (Beović in Nadrah, 2010).
• Karbapenemaze so encimi, ki jih izločajo po Gramu neg. bakterije, najpogosteje enterobakterije, ki jih najdemo v črevesju.
• Encime lahko izločajo Klebsiella pneumoniae, Enterobacter spp., Escerichia coli in druge. Izločajo jih tudi nefermetativni po Gramu neg. bacili (Pseudomonas spp. in Acinetobacter spp.). Karbapenemaze so betalaktamaze s širokim spektrom delovanja, ki poleg karbapenemov razgrajujejo večino betalaktamskih antibiotikov in so praviloma odporne proti klinično uporabnim inhibitorjem betalaktamaz (Lejko Zupanc, 2015).
• Bakterije, ki izločajo karbapenemaze, se praviloma zadržujejo v prebavilih, zato je glavni vir širjenja okužbe blato.
• Kolonizirani/okuženi bolniki z drisko predstavljajo večje tveganje za prenos MO.
• Bakterije se prenesejo preko rok zdravstvenih delavcev in/ali bolnikov ali preko onesnaženih površin, ki pa so bistveno redkeje vir okužbe kot umazane roke.
• Karbapenemaze pri večini ljudi ne povzročajo zdravstvenih težav. Težave predstavlja zdravljenje okužb, ki jih te bakterije povzročijo. Za zdravljenje takšnih okužb nam v tem primeru ostane zelo omejeno število antibiotikov, zato je zelo pomembno, da preprečujemo prenos teh bakterij z bolnika na bolnika. Izolacija bolnika je potrebna predvsem zato, da preprečimo prenos teh bakterij na druge bolnike (ECDC, 2016)

Question 13

Vzroki za pojav BO

Answer 13

1. Rezistentni mikroorganizmi
2. Režim dela
3. Tehnične rešitve

Question 14

Najpogosteje se BO pojavljajo:

Answer 14

• Na oddelkih za novorojence
• Na otroških oddelkih
• Na oddelkih za intenzivno nego
• Na oddelkih za kirurgijo
• Na infekcijskih oddelkih

Question 15

Zakonodaja

Answer 15

• Zakon o nalezljivih boleznih (Ur. L. RS, št. 33/06) opravlja zdravstveno dejavnost izvaja program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb.
• Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa za preprečevanje in obvladovanje BO (Ur. L. RS, št. 74/99 in št. 10/11) določa:
  
  • bolnišnice morajo imeti zdravnika za obvladovanje BO (ZOBO), sestro za obvladovanje BO (SOBO) ter komisijo za obvladovanje BO (KOBO) ter njihove naloge;
  • vrsto in vsebino pisnih navodil, ki jih mora vsebovati program preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb (POBO);
  • V 15. členu - tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec zdravstvene dejavnosti za izvajanje programa, med katerimi je tudi preskrba z zdravstveno ustrezno pitno vodo.

Question 16

Preskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo - zakonodaja

Answer 16

Preskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo določa Pravilnik o pitni vodi
9. člen določa, da so v javnih objektih za odpravo neskladnosti, ki so posledica internega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja odgovorni lastniki ali upravljavci javnih objektov.

Question 17

Program preprečevanja in obvladovanja BO

Answer 17

• PRIPRAVI ga strokovni vodja organizacije, ki opravlja zdravstveno dejavnost.
• IZVAJAJO ga za to dejavnost usposobljeni zdravstveni delavci oz. zdravstveni sodelavci.
• Po njihovih navodilih ga MORAJO izvajati vsi ostali zaposleni.

Question 18

Obvezni elementi POBO

Answer 18

= Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje programa preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb
1. Epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb;
2. Doktrina izvajanja vseh diagnostičnih, terapevtskih, negovalnih in ostalih postopkov;
3. Doktrina sterilizacije, dezinfekcije, čiščenja, pranja in ravnanja z odpadki;
4. Doktrina ravnanja z bolniki, zdravstvenimi delavci in sodelavci z okužbami;
5. Program zaščite zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na delovnih mestih;
6. Program usposabljanja zdravstvenih delavcev in drugih zaposlenih.

Question 19

Minimalni tehnični pogoji za izvajanje POBO

Answer 19

15. čl. Pravilnika o pogojih za pripravo in izvajanje POBO zahteva, da bolnišnica izpolnjuje minimalne tehnične pogoje:
    * opremljenost delovnih mest z opremo in pripomočki za higieno rok in osebnimi zaščitnimi sredstvi;
    * oskrba s sterilnim materialom in instrumenti;
    * prostori in aparature za sterilizacijo;
    * laboratorijske storitve pooblaščenega MB laboratorija, kjer dela specialist mikrobiolog;
    * prostori in oprema za izolacijo bolnikov;
    * prezračevanje;
    * preskrba z zdravstveno ustrezno pitno vodo;
    * preskrba z zdravstveno ustreznimi živili;
    * prostorska ureditev z ločitvijo čistih in nečistih postopkov in poti.

Question 20

Pravilnik o pogojih za pripravo in izvajanje POBO

Answer 20

narekuje minimalne tehnične pogoje za:
* razvrščanje, prevoz in pranje perila;
* čiščenje prostorov in opreme ter
* zbiranje, prevoz in odstranjevanje odpadkov.
…
Preprečevanje križanja čistih in nečistih poti, procesov dela, zaposlenih

Question 21

Standardni ukrepi za preprečevanje BO

Answer 21

Izvajajo jih vsi zaposleni.
* Uporabljamo jih pri izvajanju postopkov diagnostike, zdravljenja, nege in rehabilitacije bolnika ne glede na diagnozo bolezni.

• VEDNO, kadar je zdravstveni delavec izpostavljen:
• krvi
• telesnim tekočinam, izločkom in iztrebkom
• poškodovani koži
• sluznicam

Question 22

Standardni ukrepi za preprečevanje BO - higiena rok

Answer 22

• Uporaba osebne varovalne opreme: Zaščitne rokavice, Zaščita za obraz (maska, očala, vizir), Zaščitni predpasnik in plašč
• Čiščenje in/ali razkuževanje pripomočkov in instrumentov
• Čiščenje in/ali razkuževanje površin in opreme
• Ravnanje z ostrimi predmeti
• Ravnanje s perilom
• Ravnanje z odpadki
• Namestitev pacienta z akutno okužbo v enoposteljni sobi
  …
  Pisna navodila Usposabljanje zaposlenih

Question 23

izolacija

Answer 23

• Izolacija je skupek ukrepov, ki preprečujejo širjenje mikroorganizmov in z mikroorganizmi povzročenih bolezni od bolnika na bolnika.
• Glede na način prenosa okužbe ločimo dodatne ukrepe aerogene, kapljične in kontaktne izolacije.
• Ukrepi se lahko združujejo, kadar se okužba prenaša na več načinov.

Question 24

Ukrepi v bolnišnici

Answer 24

• Standardni ukrepi
• Izolacija, vezana na način prenosa okužb: Kapljična, Aerogena, Kontaktna
• Zaščitna (protektivna) izolacija

Question 25

Kontaktna izolacija (KI)

Answer 25

• Ukrepi preprečujejo neposreden prenos od okužene/kolonizirane osebe in posredni prenos prek osebja z rokami, delovno obleko in stikom z okuženimi predmeti, pripomočki in površinami.
• Zelo pomembno je zgodnje odkritje okužbe/kolonizacije z večkratno odpornimi MO.
• KONTAKTNA IZOLACIJA se odredi pri sumu na infekcijsko drisko, pri okužbah kože, rane, sečil, ki nastopi v okolju z visoko prevalenco bakterij odpornih na antibiotike, pri kožnih spremembah sumljivih za garje, pri otroku s sumom na enterovirusni meningitis, itd.

Question 26

Ukrepi standardne izolacije - Načela kontaktne izolacije

Answer 26

• razkuževanje in/ali umivanje rok,
• rokavice,
• zaščitni predpasnik ali zaščitni plašč,
• maska,
• očala ali vizir,
• posoda za odlaganje kužnih odpadkov,
• čiščenje, razkuževanje pripomočkov in okolice.

Question 27

posebni ukrepi - Načela kontaktne izolacije

Answer 27

• Dosledno razkuževanje rok – 5 trenutkov
• Uporaba rokavic in ostale osebne varovalne opreme
• Pravilna namestitev pacienta (soba z zaprtimi vrati in lastnimi sanitarijami; lahko kohortno)
• Čiščenje in razkuževanje opreme in pripomočkov

Question 28

kapljična izolacija

Answer 28

• Način prenosa: s kapljicami ( 5m) pri kašljanju, kihanju in govorjenju. MO se razpršijo in usedajo na sluznice bodočega gostitelja pri tesnem stiku in na površine v okolici (od nekaj cm do 1 m oddaljenosti).
• Ukrepi kapljične izolacije: preprečujejo prenos okužbe s kapljicami ( 5m) bolnika ob kašlju, kihanju, govorjenju ter pri posegih, ki razpršujejo izločke dihal (npr. aspiracija).

Question 29

Kdaj odredimo ukrepe kapljične izolacije?

Answer 29

• Pri bolnikih s kliničnimi sindromi in bolezenskimi znaki:
  
  • otroci z bronhitisom, bronhiolitisom, prehladom, faringitisom, pljučnico, epiglotitisom, gnojnim meningitisom, idr.,
  • odrasli ob epidemiji zgoraj omenjenih okužb,
  • bolniki s sumom na oslovski kašelj, idr.
• Pri bolnikih s potrditvijo etiologije bolezni ali klinično diagnozo bolezni:
  
  • davica, mumps, rdečke, meningokokne okužbe,
  • otroci z okužbo s Haemophilus influenzae b (Hib),
  • oslovski kašelj prvih pet dni od antibiotičnega zdravljenja, idr.
• Pri bolnikih, zdravstvenih delavcih in sodelavcih v stiku z okuženim bolnikom

Question 30

Ukrepi kapljične izolacije

Answer 30

Ukrepi standardne izolacije
* razkuževanje in/ali umivanje rok,
* rokavice,
* zaščitni predpasnik ali zaščitni plašč,
* maska,
* očala ali vizir,
* posoda za odlaganje kužnih odpadkov,
* čiščenje, razkuževanje pripomočkov in okolice.

Question 31

Ukrepi kapljične izolacija - namestitev bolnikov

Answer 31

• oddaljenost > 1m med posteljami (oziroma aparaturami),
• na otroških oddelkih je zaželena namestitev v enoposteljni sobi,
• kohortna izolacija bolnikov okuženih z istimi mikroorganizmi.

Question 32

Ukrepi kapljične izolacija - zaščita za osebje

Answer 32

• maska, lahko tudi očala, če se približa bolniku v oddaljenosti < 1m (zlasti pri bolniku, ki močno izkašljuje). Imuni zdravstveni delavec ne potrebuje maske ob bolniku z rdečkami in mumpsom.
• Osebje na oddelkih, kjer se zdravijo bolniki z okužbami dihal in okužbami, ki se prenašajo kapljično, mora biti cepljeno v skladu z zakonskimi določili.

Question 33

Ukrepi kapljične izolacija - posebni ukrepi

Answer 33

• ZD s kronično pljučno boleznijo, težjo srčno napako, motnjo imunske obrambe ne sme delati na oddelku, kjer se zdravijo bolniki z akutnimi respiratornimi boleznimi.

Question 34

Ukrepi kapljične izolacija - prevoz bolnika

Answer 34

• le, če je neobhodno potrebno,
• če bolnik močno kašlja, naj nosi masko.

Question 35

Ukrepi kapljične izolacija -obiskovalci

Answer 35

• omejeno število (največ 2 osebi ),
• ob sumu na invazivno okužbo s Haemophilus influenzae b (Hib) naj imajo masko,
• poučimo jih o osnovnih higienskih ukrepih.

Question 36

Aerogena izolacija – ukrepi za preprečevanje prenosa z zrakom

Answer 36

• Način prenosa: z zrakom, aerogeno; vdihavanje MO (< 5μm), ki lebdijo v zraku in se lahko prenašajo na daljše razdalje.
• Ukrepi AI preprečujejo širjenje okužb z vdihavanjem okuženega zraka, vdihavanje MO (< 5μm), ki lebdijo v zraku in se lahko prenašajo na daljše razdalje.
• Konc. kapljičnih jeder ali prašnih delcev v zraku, ki vsebujejo MO je odvisna od intenzivnosti razprševanja in hitrosti gibanja zraka.

Question 37

Kdaj se odredi ukrepe aerogene izolacije?

Answer 37

• Pri kliničnih sindromih in bolezenskih znakih, npr.:
  
  • vezikulozni izpuščaj (sum na norice, pasavec),
  • makulozni ali makulo-papulozni izpuščaj s kataralno simptomatiko ali Koplikom (sum na ošpice), idr.
• Pri okužbah z dokazano etiologijo ali potrjeno klinično diagnozo bolezni:
  
  • infektivna tuberkuloza,
  • ošpice, norice in diseminirani zoster (pasavec),
  • lokalizirani pasavec pri imunokompromitiranem bolniku pred začetkom protivirusnega zdravljenja, na nepokritih delih telesa, na pediatričnem oddelku,
  • Lassa, Ebola, Marburg in druge hemoragične mrzlice s pljučnico.

Question 38

Ukrepi aerogene izolacije - ukrepi standardne izolacije

Answer 38

• umivanje in / ali razkuževanje rok
• rokavice
• zaščitni predpasnik ali zaščitni plašč
• maska
• očala ali vizir
• posoda za odlaganje kužnih odpadkov
• čiščenje, razkuževanje

Question 39

Ukrepi aerogene izolacije - posebni ukrepi

Answer 39

• Namestitev bolnika in prezračevanje prostora
  
  • enoposteljna soba s sanitarijam. V primeru 2 ali več bolnikov, pri katerih gre za isto okužbo (ošpice, norice) lahko kohortna izolacija);
  • soba s podtlakom, z vsaj 6 - 9 menjav zraka na uro; ali najmanj prezračevanje skozi okno, ki je nameščeno stran od vhoda na oddelek ali v bolnišnico,
  • optimalna rešitev je namestitev HEPA filtra
• Maska (zaščita vsakogar s filtrirno masko, ki ustreza normativom FFP3 pri vstopu v sobo bolnika z aktivno pljučno ali laringealno tuberkulozuo, zaščitno masko up. bolnik, ko zapusti sobo)

Question 40

Ukrepi aerogene izolacije - prevoz bolnika

Answer 40

• pri bolniku opravimo čim več preiskav v sobi,
• če je transport neobhodno potreben, mu nadenemo partikularno masko,
• za preiskave ga naročimo kot zadnjega.

Question 41

Ukrepi aerogene izolacije - obiskovalci

Answer 41

• obiskovalcem omejimo število obiskov (največ dve osebi),
• uporabljajo partikularno masko ob vstopu v sobo bolnika s pljučno, laringealno TBC,
• poučimo jih o osnovnih higienskih ukrepih.

Question 42

Ukrepi aerogene izolacije - osebje

Answer 42

• neimuni (dovzetni) zdravstveni delavec naj ne vstopa v sobo bolnika z ošpicami, noricami ali s sumom na takšno okužbo,
• osebje na oddelku, kjer se zdravijo bolniki z ošpicami, mora biti cepljeno ali imuno,
• uporaba partikularne maske ob vstopu v sobo bolnika s sumom na TBC.

Question 43

Zaščitna (protektivna) izolacija

Answer 43

• Bolnik z motnjo obrambe z velikim in zelo velikim tveganjem za aspergilozo in druge okužbe
  (bolniki z nevtropenijo- hematološki bolniki, po presaditvi kostnega mozga, po presaditvi čvrstih organov, s kronično granulomatozo)

Question 44

Ukrepi zaščitne izolacije - standardni ukrepi

Answer 44

• Uporaba sterilnih rokavic, pripomočkov
• Uporaba maske
• Po potrebi sterilen zaščitni predpasnik/halja
• Po potrebi uporaba sterilnega perila (posteljno perilo, brisača, plenice, osebno perilo) glede na stopnjo tveganja
• Razkuževanje pripomočkov, opreme v sobi in površine, ki se jih bolnik ali osebje pogosto dotika

Question 45

Ukrepi zaščitne izolacije - namestitev bolnika

Answer 45

• namestitev bolnika v enoposteljno sobo s sanitarijami, s predprostorom
• prezračevanje: HEPA filter, nadtlak
• zatesnitev oken, vrat
• omejitev vstopanja v bolniško sobo (le osebje, ki je v procesu zdravljenja neobhodno potrebno)
• prepoved cvetja, rastlin na bolniškem oddelku
• pripomočki in oprema so nameščeni v sobi in se uporabljajo samo pri tem bolniku,
• stalen nadzor neoporečnosti vode iz vodovodnega omrežja,
• v bolnikovo sobo naj vstopa

Question 46

pomni

Answer 46

• Okužbe, povezane z zdravstvom so velik problem v razvitem svetu.
• Enostavni ukrepi lahko preprečijo veliko okužb.
• Človeške napake so velik dejavnik tveganja.
• Zavedanje vseh o pomembnosti pravilnega opravljanja sovjega dela je temeljni gradnik kulture zagotavljanja učinkovite oskrbe v zdravstvu.

Question 47

Elementi osebne higiene

Answer 47

• Higiena telesa
• Higiena osebnega pribora za vzdrževanje higiene telesa
• Higiena oblačil in zaščitne obleke ter obutve
• Higiena prehrane
• Urejen ritem spanja, dela in počitka
• Nadzor zdravstvenega stanja in obvezna cepljenja

Question 48

mednarodni dan higiene rok

Answer 48

5. maj
   * Čiste roke so ključnega pomena za preprečevanje prenosa okužb v zdravstvu, kjer je pomembno predvsem razkuževanje rok, tako zdravstvenih delavcev kot tudi samih bolnikov in obiskovalcev. Ob tem je treba dosledno upoštevati ustrezna navodila v ustanovi.
   * Umivanje rok pa je osnovni in hkrati najpreprostejši ukrep pri preprečevanju širjenja različnih nalezljivih bolezni v domačem in drugih okoljih.
   * Pomembno je, da sami poskrbimo za svoje zdravje in posredno za zdravje ljudi okoli nas tudi s čistočo svojih rok.

Question 49

svetovni dan umivanja rok

Answer 49

15. oktober
    * namenjen širjenju ozaveščenosti in razumevanja o pomembnosti umivanja rok.
    * Vsako leto se svetovni dan umivanja rok obeleži s posebnimi prireditvami, kampanjami in programi za promocijo umivanja rok po vsem svetu.
    * Pred vsakim praznovanjem tega praznika je izbrana tema, ki navdihuje ljudi in jih spodbuja k umivanju rok.
    * Naše roke, naša prihodnost.
    * Čiste roke so zelo pomemben dejavnik pri ohranjanju našega zdravja.
    * Za svoje zdravje lahko ogromno sami naredimo. Poleg vzdrževanja dobrega imunskega sistema je skrb za čiste roke eden najpomembnejših preventivnih ukrepov pri preprečevanju širjenja MO in potencialnih okužb.
    * Številne bolezni se namreč širijo prav preko kontaminiranih rok, ki so glavni prenašalec mikrobov na različne površine in ljudi. Zato je zelo pomembno, da si roke redno in pravilno umivamo, kadar pa to ni možno (če tekoča voda in milo nista na voljo), uporabimo dezinfekcijska sredstva za roke.

Question 50

Kdaj moramo obvezno poskrbeti za umivanje rok?

Answer 50

• pred jedjo,
• pred, med in po pripravi hrane,
• pred in po tem, ko skrbimo za bolnika oz. smo v njegovi bližini,
• pred in po stiku z rano ali odrgnino,
• po uporabi stranišča,
• po zamenjavi plenic ali umivanju otroka, ki je šel na stranišče,
• po smrkanju, kašljanju in kihanju,
• po dotikanju živali, njihovih iztrebkov ali hrane,
• po dotikanju smeti,
• pred menjavo leč,
• ko pridemo domov iz šole ali službe, nakupovanja ali drugih opravkov
• po dotikanju (javnih) površin, ki jih uporablja večje število ljudi…

Question 51

zgodovina higiene rok

Answer 51

• V zgodovini štejemo Ignaza Semmelweisa za pionirja promocije higiene rok.
• Z opazovanjem je ugotovil, da je bila smrtnost porodnic znatno višja, če so porod vodili zdravniki, kot pa, če so porod vodile babice.
• Razlog tiči v tem, da so zdravniki zgodaj zjutraj opravili obdukcije in potem odšli v porodni blok, brez vmesnega umivanja rok. Čeprav je način dela v današnjem času drugačen, problem žal ostaja enak.

Question 52

kako pa danes pojmujemo higieno rok?

Answer 52

• Pod pojmom higiena rok razumemo higiensko umivanje in razkuževanje rok, kirurško umivanje in razkuževanje rok ter uporabo rokavic, izvajanje tehnike nedotikanja, pa tudi vzdrževanje zdrave kože rok.
• Za pravilno higiensko vzdrževanje rok je pomembna urejenost rok, pod katero razumemo kratko pristrižene, nelakirane nohte in roke brez nakita. Umetni nohti niso sprejemljivi, saj povečajo možnost glivičnih obolenj.

Question 53

Higiena rok zdravstvenih delavcev

Answer 53

• NAMEN: preprečevanje prenosa MO prek rok zdravstvenega osebja. K bolniku vedno pristopimo s čistimi rokami.
• PROBLEM: Na rokah imamo stalno mikrobno populacijo, ki prebiva in se razmnožuje v povrhnjici. Je pretežno gram pozitivna in varuje kožo pred naselitvijo drugih, zlasti patogenih MO. Za bolnike je lahko škodljiva le izjemoma pri nekaterih invazivnih postopkih in za tiste, ki imajo motnjo imunske obrambe.
• Prehodna ali začasna mikrobna populacija se prilepi na kožo rok pri stiku z bolniki, z drugimi osebami, z okoljem, pa tudi z drugimi predeli lastnega telesa. Tudi kratkotrajno zadrževanje prehodnih mikroorganizmov na rokah je lahko dovolj za prenos okužbe. Na rokah se lahko zadržujejo tudi jajčeca črevesnih parazitov, zlasti pod nohti, prenašajo pa se tudi nekateri ektoparaziti. Različna vnetja na rokah zdravstvenih delavcev, zlasti bakterijska ali glivna, so lahko vir okužbe za bolnika. Zdravstveni delavci z nalezljivimi vnetji na rokah bolnikov ne smejo negovati, niti ne smejo sodelovati pri invazivnih postopkih, četudi bi uporabili rokavice.

Question 54

higiena rok

Answer 54

• Kljub spoznanju, da je higiena rok najpomembnejši, nepogrešljiv in nujen dejavnik za uspešno preprečevanje OPZ, je
• komplianca oz. doslednost izvajanja higiene rok med zdravstvenimi delavci pogosto še vedno pod 40 %

Question 55

umivanje rok

Answer 55

• Zumivanjem odstranjujemo z rok umazanijo in prehodne MO, ki so se prilepili na kožo pri stiku z ljudmi ali okoljem.
• Zdravstveni delavci si obvezno roke umijejo:
  
  • ob prihodu na delovno mesto in odhodu domov,
  • kadar so roke vidno umazane, kontaminirane s telesnimi izločki ali mokre;
  • pred jedjo,
  • po uporabi sanitarij,
  • po kihanju, kašljanju, oz. kakor od nas zahtevajo pravila osebne higiene.
• Roke si umijemo s toplo vodo in tekočim milom, umivanje naj traja vsaj 30 sekund.

Question 56

kirurško umivanje rok