1. mojca

Question 1

higiena

Answer 1

(grško hygiaínein - biti zdrav, hygiés - zdrav) je veja medicine,
ki se ukvarja s preventivnim preprečevanjem bolezni in skozi prakso
promovira ohranjanje dobrega zdravja.

Question 2

izvor besede higiena

Answer 2

Beseda prihaja iz grške besede Hygieia - grška boginja zdravja in
preventive, hči boga Aesculapa, boga medicine.

Question 3

praktični pomen higiene

Answer 3

Daje napotila, kako moramo živeti in delati, da bomo svoje zdravje ne
samo ohranili in obvarovali, temveč še okrepili in utrdili.

Question 4

področja higiene

Answer 4

• osebno higieno,
• higieno bivalnega okolja,
• higieno vode,
• higieno zraka,
• higieno tal,
• higieno prehrane,
• predšolsko higieno,
• šolsko higieno,
• bolnišnično higieno,
• higieno dela,
• vojaško higieno,
• komunalno higieno,
• idr. …

Question 5

higiena definicija

Answer 5

higiena > sanitacija
* Higiena je veda, ki proučuje dejavnike, ki vplivajo na zdravje
* Higiena se ukvarja s fizikalnimi, kemijskimi, biološkimi, geografskimi
in družbenimi dejavniki okolja, ki vplivajo na zdravje in bolezen.

Question 6

sanitacija definicija

Answer 6

higiena > sanitacija
pomeni ureditev higienskih razmer
* Sanitarni velja za naprave in procese, tedaj tehnična vsebina, tudi
oprema (hardware).

Question 7

s čim se ukvarja higiena

Answer 7

Ukvarja se z vsemi dejavniki, ki prizadevajo telesno zdravje in telesno
dobro počutje človeka.

Question 8

v odnosu do človekovega zdravja vključuje kakovost:

Answer 8

• vode in drugih pijač
• hrane in prehranjevanja
• spanja
• oblačil in oblačenja
• čistoče telesa
• mentalnega zdravja
• delovnih navad
• razvad

Question 9

javni vidik higiene

Answer 9

• Podnebne razmere, tla, vodo
• Vrste gradbenih materialov in ureditev bivalnih ter delovnih prostorov
• Ogrevanje
• Prezračevanje
• Zbiranje in odlaganje odpadkov
• Incidenca in prevalenca bolezni
• itd.

Question 10

začetek higiene

Answer 10

• Njene zamisli so nastajale hkrati z razvojem človeške družbe. Ljudje so že v
  najstarejših časih čutili, da je treba za dobro zdravje ravnati po higienskih
  načelih.
• Zamisel o preprečevanju bolezni in zavest, da je zdravje največja dobrina
  človeka sta stari kot sam človeški rod.

Question 11

Najstarejši predpisi za higienski način življenja

Answer 11

• obvezno umivanje,
• prepoved uživanja določenih jedi,
• oskrba z zdravo pitno vodo,
• prepoved dotikanja mrličev, itd.

Question 12

razvoj higiene 4x

Answer 12

• Egipčani-verovali, da je zdravje pod vplivom božanstev; preventivne zdravstvene
  ukrepe so izrekali svečeniki
• Mezopotamija-centrali vodovod, stanišča na izpiranje
• Stari Grki- Grška medicina je iz rok svečenikov prešla v roke zdravnikov. Hipokrat-utemeljitelj grške medicine.
• Rimljani-komunalno urejena naselja z vodovodom, kanalizacijo in stranišči. Znani
  so po zdravilnih termah in kopališčih. Izdali so številne zdravstvene kodekse,
  higiena na zelo visoki ravni.

Question 13

higiena v starem Rimu

Answer 13

• Zelo dobra higiena.
• Imeli so kopališča, stranišča, čistila, dostop do teh sredstev in visok standard snage.
• Namesto papirja v stranišču skupna goba.
• V dobi poznega cesarstva naj bi bilo v starem Rimu 144 javnih stranišč – večinoma ob
  javnih kopališčih.
• Stranišča udobna – omogočala so družabna srečanja.
• Rimljani-komunalno urejena naselja z vodovodom, kanalizacijo in stranišči. Znani so po
  zdravilnih termah in kopališčih. Izdali so številne zdravstvene kodekse, higiena na zelo
  visoki ravni.

Question 14

higiena v srednjem veku

Answer 14

• Higienske razmere zelo slabe; pomanjkljivi urbanistični načrti mest- brez vodovodov,
  kanalizacij, neurejeno odlaganje odpadkov, pokopavanje mrličev…
• Značilne številne epidemije nalezljivih bolezni
• Pozni srednji vek-značilne križarske vojne, ki so prinesle v Evropo antične higienske
  navade
• V letih 1200-1400 zgrajeni prvi sodobnejši vodovodi v Milanu, Bologni, Londonu,
  Hamburgu, 1565 vodovod tudi v Ljubljani.
• 1565 – vodovod v Ljubljani

Question 15

razvoj sodobne higiene

Answer 15

Od 18. st. so postavljeni temelji za razvoj higiene:
* Wolfgang Thomas Rau (1721-1772): uvedel izraz medicinska policija
* Johann Peter Frank (1745-1821): pospešil razvoj profilaktične miselnosti v
medicini, zahteval nujnost socialno higienskih reform; njegova knjiga „Sistem
popolne medicinske policije“ predstavlja temelj higiene v dobi absolutizma.

Question 16

Kircher, Leeuwenhoek, Pasteur, Koch

Answer 16

znanstveniki, ki so
dokazali, da se epidemične bolezni prenašajo z okužbo -
mikroorganizmi, so povzročitelji bolezni.

Question 17

kaj se je zgodilo v 19. stoletju

Answer 17

V 19. st. bakteriologija že diagnosticira in ugotovi večino
povzročiteljev bolezni in izdela cepiva – aktivna in pasivna
imunizacija.

Question 18

epidemija

Answer 18

Epidemije nalezljivih bolezni se prenehajo, le še posamezni
pojavi bolezni.

Question 19

prvi higienski zavodi (3x + zakon)

Answer 19

• Max von Pettenkofer leta 1865 ustanovi prvo katedro za higieno v Munchnu;
• Rober Koch leta 1885 ustanovi Kochov inštitut v Berlinu;
• Rudolf Wirchov ustanovitelj javnega zdravstva in medicine
• V Angliji 1848 sprejeli prvi zakon o javnem zdravstvu (Public Health Act)

Question 20

razvoj higiene v Sloveniji (3x dr. + zavod + zd + cilj)

Answer 20

• Dr. Andrija Štampar (1888-1958) svetovni teoretik in praktik na področju socialne
  medicine ter največji jugoslovanski mislec in organizator na področju socialne
  medicine;
• Dr. Ivo Pirc (1891-1967) utemeljitelj
  javnega zdravstva na Slovenskem;
• Dr. Bojan Pirc (1901-1991) pomembna
  vloga pri razvoju zdravstvene in
  vitalne statistike
• Leta 1923 je bil v Ljubljani ustanovljen Higienski zavod, predhodnik današnjega
  NIJZ in NLZOH;
• Leta 1926 je bil ustanovljen Zdravstveni dom v Lukovici, ki je bil eden prvih v
  takratni skupni državi;
• V 10 letih se ustanovi še 10 zdravstvenih domov, nekaj šolskih poliklinik, otroških
  dispanzerjev in otroških zavetišč;
  CILJI: ohranitev zdravja prebivalstva ter preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni

Question 21

javno zdravje v Sloveniji

Answer 21

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je osrednja nacionalna ustanova,
katere glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja
prebivalstva RS s pomočjo ozaveščanja prebivalstva in drugih preventivnih ukrepov.
* V Sloveniji je 9 območnih enot, ki delujejo pod okriljem NIJZ.
* NIJZ predstavlja tudi ekspertno raven za podporo odločitvam, ki jih sprejema
država na nacionalnem in lokalnem nivoju in ki imajo posreden ali neposreden
vpliv na zdravje.
* Aktivno vključevanje v mednarodne projekte, ki pokrivajo različna področja
zdravja in splošnih javnozdravstvenih problemov prebivalstva.

Question 22

izvajanje dejavnosti javnega zdravstva

Answer 22

Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) in 9 območnih zavodov za zdravstveno varstvo se na podlagi
novele Zakona o zdravstveni dejavnosti iz leta 2013 s 1. 1. 2014 združujejo v dva nova javna zavoda:
- Nacionalni institut za javno zdrave in
- Nacionalni laboratorij za zdrave, okolje in hrano.

Question 23

NIJZ

Answer 23

Nacionalni institut za javno zdravje (NIJZ) je enovita organizacija za izvajanje
dejavnosti javnega zdravja kot javne službe, v katero sodijo ključne
javnozdravstvene funkcije, ki iv mora zagotavljati država, in so v javnem interesu, ter jih kot take opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija. Naloge NIJZso določene v 23. a členu zakona (=ZZD).

Question 24

NLZOH

Answer 24

V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so združeni
laboratoriji dosedanjega Instituta za varovanje zdravja Republike Slovenije in območnih zavodov za zdravstveno varstvo. Naloge NLZOH so določene v 23.c členu
zakona. V njem se opravljajo storitve za potrebe zdravje, predvsem za potrebe spreminjanja ter uradnih in inšpekcijskih nadzorov iz pristojnosti Ministrstva za
zdravje in Ministrstva za kmetijstvo in okolje, proste kapacitete pa se lahko
ponudijo naročnikom na prostem trgu.

Question 25

svetovni dan zdravja

Answer 25

7. april
   * Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je
   bila ustanovljena leta 1948, je 7. april določila za svetovni dan zdravja.
   * Vsako leto se v želji po večjem osveščanju javnosti na ta dan izpostavi
   določeno temo s področja zdravja.

Question 26

definicija zdravja

Answer 26

Nekoč
* Zdravje so v preteklosti, pred razvojem zdravstva, kot ga poznamo danes,
tretirali kot odsotnost bolezni ali onemoglosti.

Danes definicija zdravja po WHO
* Zdravje je opredeljeno kot širša vrednota
* Ne gre le za odsotnost bolezni, temveč za stanje popolnega telesnega,
duševnega in socialnega blagostanja

Realna definicija zdravja - na ravni posameznika

Question 27

klasična definicija zdravja

Answer 27

• Prvotna definicija ZDRAVJA je postavila v ospredje telesno blagostanje
  (fizično zdravje) in hude duševne odklone.
• Pa vendar se je z pospešenim razvojem sveta, družbe in ekonomije
  tovrstna definicija zdravja kaj hitro izkazala kot nepopolna.

Question 28

definicija zdravja SZO

Answer 28

„Zdravje je stanje popolnega telesnega (fizičnega), duševnega
(mentalnega) in socialnega blagostanja/ugodja in ne zgolj stanje
odsotnosti bolezni ali betežnosti/nemoči“.

• DOBRO: Celostni pogled na človeka (človeka obravnava kot: fizični pojav,
  duševni pojav in socialno bitje).
• KRITIKE (npr. Aaron Antonovsky):
• Je statična (zdravje kot stanje)
• Zagovarja ideal (ga ni mogoče doseči)
• Tako opredeljeno zdravje ni merljivo

Question 29

definicija zdravje - SZO 3x

Answer 29

• Fizično zdravje: “dobro delovanje organov in organskih sistemov”
• Duševno zdravje: „obvladovanje težkih situacij, uravnavanje odnosov v
  vseh okoljih, uravnavanje čustev, …”
• Socialno zdravje: Je vezano na družbo, v kateri živimo in na
  posameznika – osebni standard. Omejeno na čas in na prostor

Question 30

kritik

Answer 30

Aaron Antonovsky
* Izraelski sociolog ameriškega rodu, deloval na področju socialne
medicine
* Izraz „STANJE“ zamenjati z izrazom „KONTINUUM ZDRAVJA“
* Zdravje je predstavil teoretično kot os (daljico), ki ima na eni strani
popolno zdravje (ease), na drugi strani pa popolno pomanjkanje
zdravja, zlom organizma, smrt (dis-ease)

popolno zdravje — kontinuum zdravja — popolno ne-zdravje

Question 31

novejša spoznanja -> nova definicija zdravja po SYO

Answer 31

• Zato je nujno, da sodobna definicija na zdravje ne gleda zgolj kot na
  fizično stanje, temveč ga dojema kot splošno vrednoto in bistveni vir
  za kakovostno in produktivno življenje tako posameznika, kot tudi
  družbe v celoti.
• Po tej definiciji predstavlja zdravje dinamično ravnovesje telesnih,
  čustvenih, osebnih, duhovnih in, ne nazadnje, tudi socialnih prvin.
  To ravnovesje daje organizmu možnost neprestanega opravljanja
  funkcij in prilagajanja okolju. V tem smislu zdravje ni le skrb
  posameznika ali različnih zdravstvenih inštitucij ampak tudi družbe v
  celoti.

Question 32

Definicija zdravja NA RAVNI
POSAMEZNIKA

Answer 32

Uspešen poskus, da premagujem
telesne, duševne in socialne težave vsak dan in se počutim dobro.
Ali oseba zna premagovati težave (tveganja), da prepreči telesno, duševno in socialno neravnotežje?

Question 33

Dejavniki, povezani z zdravjem

Answer 33

• Dejavniki notranjega okolja
• Dejavniki naravnega okolja
• Dejavniki družbenega okolja

Question 34

Dejavniki notranjega okolja posameznika

Answer 34

• Dednost
• Spol in starost
• Telesne značilnosti (dobra telesna pripravljenost)
• Osebnostne značilnosti (samospoštovanje, občutek lastne vrednosti, obvladovanje stresov,
  občutenje smisla življenja)

Question 35

Dejavniki naravnega okolja

Answer 35

• Biološki dejavniki
• Fizikalni dejavniki (hrup, sevanja, temperatura
• Biomehanični dejavniki (poškodbe)
• Kemični dejavniki

Question 36

Dejavniki družbenega okolja

Answer 36

• Socio-ekonomski dejavniki (izobrazba in pismenost, družbeni status, zaposlenost in dohodek)
• Družbene vrednote in prepričanja (kulturne značilnosti, veroizpoved, sodobna prepričanja

Question 37

dejavniki, ki krepijo zdravje

Answer 37

TELESNE AKTIVNOSTI
* Utrjevanje
* Razgibavanje
TELESNA DUŠEVNA NEGA
PREHRANA
OŽJE OKOLJE
* Dom
* Delovno okolje
ŠIRŠE OKOLJE

Question 38

Centri za krepitev zdravja (CKZ)

Answer 38

• V Sloveniji so otrokom, mladostnikom in odraslim na voljo številni
  programi vzgoje za zdravje in zdravstvene vzgoje, ki so usmerjeni v
  ohranjanje in krepitev zdravja ter pridobivanje zdravih življenjskih
  navad.
• Izvajajo jih strokovnjaki iz centrov za krepitev zdravja (CKZ), to so
  diplomirane medicinske sestre, dietetiki, fizioterapevti, kineziologi in
  psihologi. CKZ so samostojne enote v zdravstvenih domovih, ki jih
  vodijo diplomirane medicinske sestre s specialnimi znanji.

Question 39

CKZ izvajajo naslednje programe in aktivnosti:

Answer 39

• program Priprava na porod in starševstvo,
• program Vzgoja za zdravje za otroke in mladostnike v vrtcih in šolah,
• aktivnosti za krepitev zdravja in preventivno obravnavo otrok, mladostnikov in
  njihovih staršev,
• promocijo zdravja za mlade v lokalnih skupnostih (npr. PUMO),
• zobozdravstveno vzgojo za otroke in mladostnike,
• Program za krepitev zdravja za odrasle,
• aktivnosti za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih.

Question 40

dejavniki za ohranitev zdravja

Answer 40

• preprečevanje obolenj (zdravstveno ustrezna živila; prezračevanje
  prostorov; cepljenje);
• zgodnje odkrivanje (Prepoznavanje vzrokov obolenj-tveganj in
  preprečevanje širjenja le-teh (Vogralikova veriga); presejalni testi);
• hitro zdravljenje (Hitro ukrepanje - čim manj škode (npr. hrup na
  delovnem mestu), obvezno zdravljenje (npr. AIDS, tuberkuloza,…);
• usposabljanje za delo (na ravni posameznika - prav pristop,
  razumevanje stiske posameznika);
• preprečevanje ponovitve obolenj (povezovalni člen med krepitvijo in
  ohranitvijo zdravja) Epidemiološka anketa za iskanje vzrokov.
• Pomembno: iz kakšnega okolja prihaja človek.

Question 41

presejalni programi

Answer 41

• Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, da bi med njimi
  našli tiste, ki morda že imajo začetno stopnjo bolezni.
• Je sekundarna preventivna intervencija: odkrivanje bolezni ali
  predbolezenskih sprememb še preden se pojavijo simptomi ali znaki.
• Pozitiven izid presejalnega testa vodi v nadaljnjo diagnostično
  obdelavo. Posledica je terapevtska obravnava in znižanje umrljivosti
  zaradi bolezni.

Question 42

cilji presejanja

Answer 42

• znižanje incidence bolezni
• znižanje pogostosti hudih
  zapletov bolezni
• znižanje umrljivosti pri
  visoko smrtnih boleznih
• zvišanje popolne
  ozdravljivosti bolezni

Question 43

presejalni programi v Sloveniji

Answer 43

• Antenatalno obdobje: anemija, krvna skupina in Rh faktor, serološke
  preiskave na toksoplazmozo, sifilis, hepatitis B, asimptomatska
  bakteriurija, UZ morfologija ploda, kromosomske abnormalnosti ob
  prisotnih dejavnikih tveganja, dejavniki tveganja za pre-eklampsijo in
  gestacijski diabetes,…
• Neonatalno obdobje: splošno stanje novorojenčka, gestacijska
  starost, klinični in okvirni nevrološki pregled, preventiva hemoragične
  bolezni in neonatalne (gonoroične) oftalmije, odkrivanje
  fenilketonurije in kongenitalne hipotireoze, UZ kolkov, pregled sluha
  (TEOAE), ocena uspešnosti dojenja,…
• Zdravstveno varstvo dojenčkov in otrok do 6. leta starosti
• Zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine do dopolnjenega 19.
  leta
• Zdravstveno varstvo študentov
• Zdravstveno varstvo športnikov
• Zdravstveno varstvo odraslih: nacionalni program primarne
  preventive bolezni srca in ožilja, diabetes, depresija, tvegano pitje
  alkohola, kajenje, KOPB, presejanje za raka materničnega vratu / raka
  dojk / raka debelega črevesa in danke,…

Question 44

DORA – Državni presejalni program
za raka dojk

Answer 44

• Organizira ga Onkološki inštitut Ljubljana v sodelovanju z MZ in ZZZS.
  DORA deluje po evropskih smernicah za zagotavljanje kakovosti
  presejanja in diagnostike raka dojk.
• Program zagotavlja obravnavo žensk med 50. in 69. letom, ki so na
  vsaki dve leti povabljene na presejalno mamografijo.
• Cilj programa DORA je zmanjšati umrljivost za rakom dojke v
  pregledovani skupini žensk za 25−30 %.
• Strateški cilji programa so ob tem opredeljeni v Strateškem načrtu
  programa DORA 2015−2020, ukrepi za njihovo doseganje pa
  podrobneje v njegovih prilogah (večinoma v Načrtu širitve programa
  DORA 2015−2020).
• Pri presejanju za raka dojk se kot glavno presejalno metodo uporablja
  mamografijo, ki omogoča odkrivanje sumljivih sprememb na dojkah,
  še preden postanejo tipne.
• Presejalna mamografija je namenjena ženskam med 50. in 69. letom
  s stalnim prebivališčem v RS, ki nimajo nikakršnih opaznih znakov raka
  dojk, so pa v življenjskem obdobju, ko je zbolevnost za rakom dojk
  največja.
• Mamografija se izvaja na 2 leti.

Question 45

ZORA – Državni program zgodnjega odkrivanja
predrakavih sprememb materničnega vratu

Answer 45

• Namen programa ZORA je do konca leta 2021 doseči od 73 do 75%
  triletno pregledanost ciljne populacije DP ZORA in vzdrževati
  incidenco raka materničnega vratu med 100−120 novimi primeri tega
  raka na leto.
• Ta namen je mogoče doseči z uresničitvijo naslednjih ciljev:
  
  • 1. cilj: Do konca leta 2020 zdravstvenemu svetu predstaviti prenovljeno
       presejalno politiko za raka materničnega vratu v skladu z Dopolnili evropskih
       smernic za zagotavljanje kakovosti v presejanju za raka materničnega vratu.
  • 2. cilj: Do konca leta 2019 prenoviti in dopolniti informacijski sistem programa
       ZORA.
  • 3. cilj: Do konca leta 2018 izdelati zavezujoče standarde za izvajalce DP ZORA
• Organiziran, populacijski presejalni program od leta
  2003
• Ciljna skupina: ženske 20-64 let
• Presejalni test: bris materničnega vratu (BMV) pri
  izbranem ginekologu vsake 3 leta
• Zagotavljanje kakovosti: standardizirani obrazci,
  sodobne smernice in navodila za delo v programu
  ZORA, centralni Register ZORA, strokovni nadzor in
  revizija BMV
• Prvi uspehi: 30 % zmanjšanje incidence raka
  materničnega vratu (RMV) od 2003-2011

Question 46

SVIT
– Državni program presejanja
in zgodnjega odkrivanja predrakavih
sprememb na debelem črevesu in
danki

Answer 46

• Državni program presejanja za debelo
  črevo in danko organizira NIJZ v
  sodelovanju z Ministrstvom za zdravje
  in ZZZS.
• Vključuje ciljno populacijo moških in
  žensk v starosti od 50 do 69 let z
  urejenim osnovnim zdravstvenim
  zavarovanjem.
• Je državni program, populacijsko
  zasnovan, organiziran in centralno
  voden.
• Organizirano je populacijsko presejanje:
• sistem zdravstvenega varstva ga ponuja navidezno zdravim
• prebivalcem v določeni starostni skupini, ki so brez kliničnih znakov za RDČD.
• s testom na prikrito krvavitev v blatu (FOBT) se poskuša odkrili tiste, ki imajo
  predstopnje ali začetne stopnje RDČD.
• pri vseh, kjer je test pozitiven je potrebna kolonoskopija.
• merilo za učinkovitost presejanja je zmanjšanje umrljivosti med redno
  pregledovano populacijo.
• učinek presejanja se s populacijskega vidika lahko pokaže samo, če je redno
  pregledovan zadosten delež (70%) preiskovancev v določenih starostnih
  skupinah.