13. predavanje - uravnavanje encimske aktivnosti Flashcards

1
Q

Na katere načine lahko poteka uravnavanje metaboličnih reakcij?

A
  1. uravnavanje koncentracije encimov
  2. aktivacija encimov s proteolitičnim razcepom
  3. sinteza specifičnih inhibitorjev proteolitičnih encimov
  4. kovalentna modifikacija encima -> spremenjena encimska aktivnost
  5. alosterična modulacija encimske aktivnosti
  6. izoencimi za razilčen metabolizem v različnih tkivih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Ali koncentracija encima vpliva na hitrost reakcije?

A
  • da
  • glede na potrebe celice se sintetizira več encima
    -> višja encimska aktivnost
    -> več substrata se pretvori v produkt v določenem času
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Glede na izražanje genov v celici, katere encime poznamo?
Je odziv hiter/počasen?
Kako ga naredimo počasnejšega/hitrejšega?

A
  • konstitutivne
  • inducibilne
    *
  • odziv je počasen
  • za hitrejši odziv je boljše imeti na zalogi prekurzorske oblike encimov - cimogeni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako se aktivirajo prebavni encimi?

A
  • s proteolitičnim razcepom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Nekateri encimi se sintetizirajo v neaktivni obliki. S …………………. se spremenijo v aktivno obliko.

A

s kovalentno modifikacijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kako se aktivira neaktivni prekurzor.
Povej primer.
Povej primer 2 prekurzorjev?

A
  • neaktivni prekurzor se aktivira z razcepom ene ali več peptidnih vezi in odcepom krajšega peptida
    *
  • aktivacija prebavnih proteolitičnih encimov pankreasa tripsina in kimotripsina
  • tripsin aktivira ostale pankreatične cimogene -> prolipazo …
    *
  • cimogen, pro-encim
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj je problem akutnega pankreatitisa?

A
  • motnje v normalni poti sekrecije iz pankreasa v tanko črevo
  • cimogeni se aktivirajo v pankreasu, razgrajujejo tkivo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Iz česa nastane kimotripsin?
Kako je zgrajen?

A
  • aktivni encim kimotripsin nastane iz cimogena kimotripsinogena
  • na koncu ga sestavljajo trije kratki peptidi (A, B, C), ki so med seboj povezani z disulfidnimi mostički
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kako nastane aktiven kimotripsin?
Kdaj se v njem solni mostiček prekine?

A
  • z izrezom dipeptida na prekurzorski molekuli kimotripsinogena
  • nastane N terminalni konec na Ile16
  • ta tvori ionske interakcije (salt bridge) z ostankom Asp194
  • to privede do konformacijske spremembe, ki napravi kimotripsinogen aktiven
    *
  • solni mostiček se prekine pri povišanem pH
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj uravnava aktivnost proteinaz?
Kaj storijo?

A
  • inhibitorji proteinaz
  • to so proteinski inhibitorji, ki so močno in specifično vezani na izbran ecim
  • preprečijo delovanje proteinaz
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kako se uravnava sinteza proteinskega inhibitorja v posamezni celici?
Je to hiter/počasen proces?
Primer 2 proteinskih inhibitorjev.

A
  • sinteza proteinskega inhibitorja v posamezni celici se uravnava z izražanjem ustreznega gena
  • gre za počasnejši način uravnavanja encimske aktivnosti
  • pankreatični antitripsin (akutni pankreatitis)
  • alfa1-proteinazni inhibitor v pljučih
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Aktivnost encimov uravnavajo tudi reverzibilne kovalentne modifikacije. Kako poteka?
Kaj je na protein kovalentno vezano?

A
  • encimsko katalizirana KOVALENTNA modifikacija ene ali več aminokislin v proteinu
  • na protein se kovalentno vežejo različne funkcionalne skupine ali polipeptidi - ubikvitin, sumo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj spremeni kovalentna vezava proteina?

A

Kovalentna vezava funkcionalne skupine spremeni:
- lastnosti aminokislin (naboj, polarnost)
- konformacijo encimov
- njihovo aktivnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj pri kovalentnih modifikacijah stori en in kaj drugi encim?
Primer.

A
  • en encim katalizira vezavo funkcionalne skupine na aminokislino
  • drugi encim odcepi to skupino s proteina
  • primer: protein kinaza, fosfoprotein fosfataza
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Katere kovalentne modifikacije proteinov poznaš? (7)

A
  1. fosforilacije (dodaš ATP) -> Tyr, Ser, Thr, His
  2. acetilacije (dodaš acetil-CoA) -> Lys
  3. metilacije -> npr. Glu
  4. miristoilacije (dodaš miristoil-CoA)
  5. ADP ribozilacije (dodaš NAD) -> Arg, Gly, Cys
  6. adenililacija (dodaš ATP, odcep PPi) -> Tyr
  7. ubikvitinacija (vezava polipeptidov, npr. ubikvitin)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kako so sestavljeni alosterični encimi in koliko vezavnih mest imajo?
Ali lahko njihove podenote zavzemajo različne konformacije?

A
  • iz več podenot
  • več vezavnih mest za substrat in/ali modulator
    *
  • da
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kako izgleda konformacijska sprememba encima in kaj jo povzroči?

A
  • konformacijska sprememba: prehod v manj aktivno obliko (T) ali bolj aktivno obliko (R)
  • povzroči jo modulator -> ligand, lahko tudi substrat
18
Q

Kaj vse so lahko modulatorji?
S katerimi vezmi/interakcijami se vežejo na encim?

A
  • inhibitorji - alosterični modulatorji oz. efektorji
  • aktivatorji - alosterični modulatorji oz. efektorji
    *
  • na encim se vežejo s šibkimi interakcijami
19
Q

Kdaj gre za homotropično modulacijo?
Kdaj gre za heterotropično modulacijo?

A
  • homotropična: substrat je obenem modulator
  • heterotropična: modulator ni hkrati substrat
20
Q

Mnogi alosterični encimi imajo koliko modulatorjev? Enega ali več?

Katera krivulja je značilna za kooperativno vezavo? Kaj nam omogoča?

A
  • več
  • za kooperativno vezavo je značilna sigmoidna krivulja
  • sigmoidna krivulja omogoča ustrezen odgovor na majhne spremembe koncentracije liganda v okolju
21
Q

Kako se alosterični encimi po vezavi modulatorja spremenijo?

A
  • konformacijsko
22
Q

Opiši, kako poteče vezava pozitivnega modulatorja na alosterični encim.
Ali s tem postane bolj/manj aktiven?

A
  • mesti za vezavo substrata in za vezavo modulatorja sta na različnih poenotah
    1. vezava modulatorja
    2. spremeni se lokalna konformacija
    3. prek razporejanja šibkih vezi se prenese na drugo podenoto
    4. tako se spremeni tudi konformacija katalitične podenote
  • ker gre za + modulator, encim lahko veže substrat v VEČJO afiniteto
  • alosterični encim je bolj aktiven
23
Q

Odvisnost aktivnosti od koncentracije substrata je ………………….
Kaj je vzrok?

A
  • odvisnost aktivnosti od koncentracije substrata je sigmoidna
  • vzrok: medsebojni vplivi med polipeptidnimi verigami oligomernih encimov
24
Q

Kakšna je enačba za sigmoidno krivuljo?

A

. Vmax * [S]^n
nij = —————————-
. [S]^n + K

25
Primerjaj alosterične encime z navadnimi encimi po: - vezavnih mestih - krivulji
A) alosterični encimi: - več podenot in vezavnih mest za substrat - pozitivni in negativni alosterični modulatorji - sigmoidna krivulja B) encimi: - eno vezavno mesto za substrat - hiperbolična krivulja
26
V biokemijskih procesih regulatorne encime pogosto uravnavajo: ........................ = "............................"
- končni produkti - "feedback inhibition"
27
Navedi in opiši primer alosteričnega encima. - sestava - kateri so alosterični modulatorji
Aspartat transkarbamoilaza. - sodeluje v zgodnjih stopnjah sinteze pirimidinskih nukleotidov - sestavlja jo 12 polipeptidnih enot: 6 regulatornih in 6 katalitičnih enot * - oba substrata sta homotropična - vežeta se na katalitično podenoto * - pozitivni modulator: ATP - negativni modulator: CTP - vežeta se na regulatorne podenote
28
Aspartat transkarbamoilaza prehaja med stanjema z visoko afiniteto in nizko afiniteto. Opiši. Katera stanja so stabilizirana na kateri način?
A) ATP - visoka afiniteta - pozitivni alosterični efektor - stabilizira bolj aktivno stanje R b) CTP - nizka afiniteta - negativni alosterični efektor - stabilizira manj aktivno stanje T
29
Alosterični encimi ne delujejo v skladu z MM kinetiko. V kaj se spremeni Km? Kaj pravzaprav odraža sigmoidna odvisnost? Višja koncentracija pozitivnih modulatorjev premika krivulje proti .................... stanju
- Km -> K(0,5) - postopno prehajanje med stanjem z visoko afiniteto in stanjem z nizko afiniteto - visokoafinitetnemu stanju -> nizka K(0.5)
30
Kaj predstavlja metabolizem?
- niz sklopljenih reakcij - po katerih se pretakata snov in energija = odprt sistem kemijskih reakcij daleč stran od ravnotežja
31
Pri vsaki ekso/endergonski reakciji predstavlja aktivacijska energija bariero, ki omogoča, da so metaboliti kinetično ujeti pod stacionarnimi pogoji. Z regulacijo višine aktivacijskih barier (encimi) je mogoče vplivati na .......................................
- smer toka snovi in energije v metabolizmu - katabolizem - anabolizem
32
Primerjaj ravnotežno stanje v veznih posodah in stacionarno stanje v veznih posodah.
A) ravnotežno stanje v veznih posodah: - transport med posodama ni hitrost omejujoč dejavnik - kreatin fosfat B) stacionarno stanje v veznih posodah: - ni ravnotežnega transporta - sistem je daleč stran od ravnotežja (ireverzibilni) - morajo biti kinetično kontrolirani
33
Ali lahko na ravni kinetično kontroliranih intermediatov metabolizma obrnemo metabolno pot? Kinetično kontrolirai intermediati vstopajo v različne metabolne poti. Pri tem pride do tekmovanja za ..................
- da, če imamo primerno regulacijo - tekmovanja za skupen substrat
34
Kdaj nastaja NADH? Kako deluje?
- nastaja pri katabolizmu (oksidaciji) hranilnih snovi - deluje kot prenašalec elektronov (H: ioni) na dihalno verigo
35
Kdaj nastaja NADPH? Kako deluje?
- nastaja pri katabolizmu (oksidaciji) hranilnih snovi - igra vlogo reducenta v anabolnih poteh
36
Kako delujejo izoencimi?
- izoencimi katalizirajo isto reakcijo - razlikujejo se po kinetičnih parametrih (Km, k(cat)) in molekulskih lastnostih (masa, izoelektrična točka)
37
Primer izoencima.
- laktat dehidrogenaza - tetramerni encim iz 2 podenot H (heart) in 2 podenot M (muscle)
38
V čem se razlikujeta heksokinaza in glukokinaza?
a) HEKSOKINAZA: - samoomejujoč encim - visoka afiniteta do glukoze - produktna inhibicija b) GLUKOKINAZA: - encim s slabo afiniteto do glukoze - alosterično reguliran - sigmoidna kinetika z n>1
39
Uravnavanje metabolnih poti poteka na kompleksih encimov ............ Kako delujejo? Kako so reakcije sklopljene?
METABOLOMI: - intermediati lahko ne zapustijo kompleksa dokler ni sintetiziran končni produkt - reakcije so fizično sklopljene - reaktanti le difundirajo med encimi = substrate chanelling
40
De novo biosinteza purinov je energijsko izredno potraten proces. Kako ga je smiselno uravnavati?
- tvorba purinosoma = kompleks potrebnih encimov med katerimi difundirajo metabolni intermediati - primer metaboloma
41
Reverzibilna alosterična inhibicija in aktivacija sistemov z ojačitvijo - reverzibilne kaskade. Katere so lastnosti kaskad?
1. ojačitev 2. amplituda 3. lastnost prilagajanja 4. občutljivost
42
Primer reverzibilne kaskade.
- adrenalinska kaskada -> aktivacija razgradnje glikogena