Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Geografija > 1. ustno > Flashcards

1. ustno Flashcards

1
Q

Kaj je geografija??

A

Je veda o zemeljskem površju, njegovih naravnih in družbenih sestavinah.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Geografija=

A

geo=zemja, graphen=pisati — zemljepis oz. geografija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Predmet poučevanja pri geografiji je _________.

Kaj je to??

A

pokrajina
Pokajina pomeni sklenjen in zaokrožen geografski prostor, samosvojo celoto s številimi skupnimi značilnostmi, po kateri se loči od sosednjih geografskih prostorov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Geografija se deli na ______ in ______, ki se še deli na _____ in _____.

A

regionalno, splošno, fizično, družbeno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je naloga geografije??

A

Preučevanje naravnogeografskih in družbenogeografskih dejavnikov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Zemljevid vsebuje _________, __________, …….

A

Merilo (razmerje med razdaljo na zemljevidu in v naravi), legendo (topografski znaki), naslov in mrežo (vzporedniki, poldnevniki).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Naštej 2 sile Zemlje.

A

Notranje ali endogene sile oz. procesi in zunanje ali eksogene sile oz. procesi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Značilnosti endogenih (notranjih) sil.

A
  • imajo izvor v notranjosti Zemlje
  • površje gibajo
  • vulkani, potresi, gubanja, prelamljanja - tektonika
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Značilnost eksotermnih (zunanjih) sil.

A
  • imajo izvor zunaj Zemlje
  • delovanje Sonca - preperevanje, delovanje vode, vetra
  • površje znižujejo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Notranja zgradba Zemje.

A
  • jedro 3500km
  • plašč 2900km
  • skorja 8-40km
  • MOHO: prehod iz plašča v skorjo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Zemljina skorja.

A
  • oceanska: bazaltna plast, spodnji del skorje, sima, tanjša

- kontinentalna: granitna plast, zgornji del skorje, sial

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Litosfera.

A
  • je Zemeljska skorja & zgrornji del plašča
  • trdo ag. stanje
  • litosferske plošče (imena po oceanih)
  • lit. plošče se premikajo po astenosferi (ast. stalno kroži)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Astenosfera.

A
  • lit. plošče plavajo na njej
  • v skoraj tekoči obliki
  • med trdo litosfero zgoraj in in plastjo pod astenosfero spodaj
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Alfred Wegener

A
  • Pangea: velikanska pracelina
  • domneval, da je obstajala
  • razpadati začela pred 200 milijoni let
  • do ugotovitve prišli zaradi:
    °skladnosti celin
    °geološko sestavo
    °razširjenost fosilov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kako so se celine premikale?

A
  1. Pangea
  2. Lavrazija in Godvana, med njma morje Tetis
  3. današnje celine
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Stikanje litosferskih plošč.

A
  1. Razmikanje:
    • večinoma v oceanih
    • potresi, vulkani
    • sredjeoceanski hrbet
    • novo kopno, širjenje oceana
    • dve pošči se razmikata, v razpoko prodre magama, ki počasi gradi oceanski hrbet (srednjeatlantski hrbet)
  2. Približevanje/podrivanje (subdukcija)
    • nagubano gorovje, kopno, vulkani, potresi, globokomorski jarki (Marianski jarek 11.000m)
    • oceanska plošča, ki je tanka in gosta, se na območju globokom. jarka upogne in pod določenim kotom podriva pod debelejšo kontinentalno ploščo, to podrivanje imenujemo subdukcija, ker je oc. plošča gostejša, jo teža vleče u globino, kjer se stali
    • na takih stikih prihaja do vulkanizma, nastajajo tudi nova otočja ali pa se dvigajo nagubana gorstva
      - približujeta se lahko tudi dve kontinentalni plošči (Himalaja)
  3. Premikanje/drsenje druga ob drugi
    • ne razmikata, niti ne rineta druga v drugo
    • prelomnica Sv. Andreja v Kaliforniji
      * vroče točke
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Tektonika.

A

Se ukvarja z notranjimi aktivnostmi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Tektonsko aktivna & neaktivna območja.

A
  1. Aktivna:
    - še vedno aktivne notranje sile
    - nekaj se dogaja: potresi, vulkani, nastajanje gorovij
  2. Neaktivna:
    - notranje sile niso aktivne
    - ščiti, plošče iz najstarejših obdobij zemeljske zgodovine
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Gubanje površja.

A

Nastane z vodorvnim stikanjem Zemljine skorje in posledičnim gubanjem kamninskih skladov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Gube pri gubanju površja.

A

Sinklinala: ubočen del
Atiklinala: izbočen del
Zaradi različnih pritiskov in kamnin so gube različne ( pravilne, prevrnjene, prelomljene…).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Razlamljanje površja.

A

Zaradi togosti kamnin, se plasti ne nagubajo, ampak se razlamljajo in ob prelomih premikajo.
Vrste prelomov: navpični, narivni, vodoravni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Kaj nastane zaradi prelamljanja?

A

Kotline, tektonski jarki, grudasto gorovje (srednjeevropsko).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Katera gorovja nastajajo z gubanjem in prelamljanjem?

A
  1. Grudasta
    - nižja, uravnana, nimajo slemenitve
  2. Nagubana
    - višja, bolj strma, imajo slemenitev
    - nastala s procesom oregeneze
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Geološke dobe.

A

predkambrij, paleozoik, mezozoik, kenozoik

*kenozoik se deli še na terciar in kvartar (pleistocen, holocen)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

geološki razvoj Zemlje + značilnosti

A
  • 4,6 milijarde let
  • o razvoju pričajo kamnine, fosilni ostanki v kamninah
    Značilnosti NEKATERIH dob:
  • paleozoik - nastane Pangea, kaledonska & hercinska oregeneza
  • mezozoik - razpade Pangea, dinozavri
  • kenozoik - terciar: starejši del + alpiska oregeneza
    - zadnja 2 milijona let, pleistocenska
    poledenitev, holocen - danes
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Kaj je seizmologija??

A

Je veda o potresih in sodi med geološke vede.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kaj je seizmograf??

A

Je naprava za merjenje potresov, ki riše stalno sled (seizmogram) potresnih tresljajev.

28
Q

Kaj povzroča potrese??

A

Premik litosferske plošče,

premik ob tektonski prelomnici (povzroči vibracije oz. potresne valove).

29
Q

Kaj sta epicenter in hipocenter??

A

E - je točka ne zemeljskem površju, kjer je jakost potresa najmočnejša
H - je točka, v kateri potres nastane in se ponavadi nahaja v globini manj kot 30km pod morsko gladino

30
Q

Kateri sta dve potresni lestvici, in v čem se razlikujeta??

A
  1. Richterjeva lestvica - merimo več potresov, ima 9 stopenj
  2. Evropska makrosezmična lestvica (EMS) - uporablja se kot enota pri navajanju intenzitete stopnje potresov, ima 12 stopenj
31
Q

Kaj je tsunami??

A

Je ogromen morski val, ki je posledica podmorskega potresa.

32
Q

Kaj je predpotresni sunek??

A

Je šibko tresenje tal pred močnejšim sunkom.

33
Q

Kaj je popotresni sunek??

A

Je šibko tresenje tal po močnejšem potresu, ko se kamnine umirjajo

34
Q

Kaj je izosgista??

A

Je črta, ki povezuje točke z enako jakostjo.

35
Q

Potresi v Sloveniji - najbolj ogrožena območja.

A

Ljubljanska kotlina, Bovško območje.

36
Q

Kako se zavarujemo??

A

S protipotresno gradnjo - manjša škoda, manj žrtev.

Najbolj znana država za protipotresno gradnjo je Japonska.

37
Q

Kaj je vulkan??

A

Je področje, kjer iz notranjosti zemlje na površje prihaja razbeljena lava, kosi strnjene lave ali pepel skupaj z vročim plinom.

38
Q

Kaj je vulkanologija??

A

Je veda, ki proučuje ognjenike, in njihove spreminjajoče dejavnosti.

39
Q

Zakaj nastajajo vulkani??

A

Zaradi premikov litosferskih plošč.

40
Q

*****Iz kje izhaja ime vulkan??

A

Iz rimske mitologije - bog ognja.

41
Q

Vulkanska zgradba.

A
  1. Izbruha: lavo, pline, pepel
  2. Lava: je lepljiva snov, ki se izloči na zemeljsko površje
  3. Magma: staljena kamnina se olikuje v notranjosti Zemlje in se med ohlajevanjem strjuje
  4. Vulkanski stožec (nastane le pri težko tekoči lavi)
  5. Žrelo oz. krater: široka vulkanska odprtina na koncu vulkankega dimnika
    **vulkani so različnih oblik in velikosti
    + ognjeni obroč Pacifika - okoli tihega oceana je veliko aktivnih vukanov
42
Q

Kaj je gejzir in kje so pogosti??

A

Je curek vode, ki se nenadoma požene iz tal u zrak. Pritisk pare požene vodo v curku navzgor.
Islandijaaaa.

43
Q

Kamnine razvrščamo po:

A
  1. Starosti: kdaj so kamnine nastale (!!ni isto kot nastanek gor!!)
  2. Kemični sestavi:
    • karbonatne (CaCO3 - kalcit) jih raztaplja voda
    • silikatne (SiO2 - kremen) jih ne raztaplja voda
  3. Fizikalnih lastnostih:
    • bolj odporne (marmor, granit, apnenec)
    • manj odporne (peščenjak, lapor, puhlica)
  4. Nastanku: magmatske, metamorfne, sedimentne
44
Q

Magmatske kamnine:::::::

A
  • 95% kamnin največ na svetu
  • zelo odporne (gradbeništvo), zaobljene
  • najmanj v slo
  • 2 vrsti:
    °globočnine (granit, pohorski tonalit)
    °predornine (bazalt, andezit) - ko magma prodre na površje
45
Q

Sedimentne kamnine (usedline)::::::

A
  • 2% vseh kamnin na svetu najmanj, v slo največ
  • 3 načini nastanka:
    1. Mehanske: tekoče vode, veter…delce preperelih kamnin prenašajo in nekje odlagajo
      °nesprijete - (glina, pesek, prod, grušč) se sčasoma sprimejo v sprijete sk
      °sprijete - (glinavec, peščenjak, lapor, konglomerat, breča)
      • fliš = izmenjava plasti laporja, peščenjaka - nastane v morju
    2. Kemične: nastanejo s kemičnim usedanjem v morju ali jezeru (kamena sol, apnenec, dolomit, siga)
    3. Biokemične: nastanejo z usedanjem ostankov organizmov v morju (apnenci, premog, nafta)
46
Q

Metamorfne kamnine::::::::

A
  • nastanejo iz magmatskih in sedimentnih, ko se pogreznejo pod površje, kjer se pod vplivm visokih temperatur in pritiskov preobrazijo ali doživijo metarmofozo
  • marmor iz apnenca, gnajs
  • okoli 3% v svetu
47
Q

Opiši kamninski krog.

A
  • so povezani procesi nastajanja vseh 3 kamnin
    Magma se iz notranjosti Zemlje dvigne na površje. Iz nje nastajajo magmatske kamnine. Te so pod vplivom delovanja zunanjih sil najprej izpostavljene preperevanju, potem odnašanju, ter na koncu odlaganju in sprijemanju. Tako nastanejo sed. kamnine. Ko se te s površja pogreznejo nazaj v notranjost zemlje, se ob stiku z vročino in pritiski preobrazijo v metamorfne kamnine. Ko se te pogreznejo še globje v notranjost, se raztalijo in znova nastane magma - krog je sklenjen.
48
Q

Zunanje sile so….

A
  • sonce
  • sila teže (gravitacijska)
  • drugo (veter, dež, led..)
49
Q

Splošno o preperevanju…

A
  • je razpadanje in razkrajanje kamninske osnove v manjše delce - preperino
  • odvisno je od: kamnin, podnebja, oblik površja, rastlinstva…
50
Q

3 načini preperevanja so…

A
  • mehansko (fizikalno)
  • kemično
  • biološko
51
Q

Opiši mehansko preperevanje.

A
  • nastajanje grušča, peska zaradi temperaturnih razlik (širjenje, krčenje kamnin); pospešeno ob prisotnosti vode
52
Q

Opiši kemično preperevanje.

A
  • na kamninah pride do kemijske reakcije
  • najbolj pogosto v vlažnem podnebju
  • padavinska voda vsbuje primesi, ki reagirajo s kamnino
  • najbolj znano je raztapljanje apnenca
53
Q

Opiši biološko preperevanje.

A
  • razpadanje kamnin zaradi prisonosti žvih bitij

- korenine dreves, alge na kamnih, školjke…

54
Q

Kaj je denudacija??

A

= ploskovno odnašanje preperine od kraja nastanka do območja, kjer jih prenaša voda, veter, led…
- primeri: melišče, plazovi, podori, usadi (manjši plazi)

55
Q

Kaj je erozija??

A

= dolbenje, vrezovanje v površje; hitro odnašanje prepereline in istočasno preoblikovanje površja s pomočjo tekoče vode, morja

56
Q

Kaj je glavna razlika med denudacijo in erozijo??

A

Da je denudacija PLOSKOVNO ODNAŠANJE, erozija pa je DOLBENJE, VREZOVANJE V POVRŠJE

57
Q

Kaj je akumulacija?

A

= odlaganje, kopičenje preperine, materiala, ker je transportna moč reke, vetra, ledu, morja majhna

58
Q

Kaj je rečni relief??

A

Je posledica delovanja rečnih tokov in je najznačilnejša podoba kopnea poršja Zemlje.
* fluvialno ali normalno površje (še 2 izraza za to)

59
Q

Tekoča voda —-

A
  • reka s svojo lastno silo in materialom, ki naosi s seboj brusi površje in rečno korito
  • s hitrostjo vode je povezan tip preoblikovalnih prceso, tako je v zgornjem toku najčešče zazanati erozijo, v spodnjem akomulacijo in v srednjem mešanico obeh
60
Q

Po reki ločimo 3 predele:

A

Zgornji, srednji, spodnji tok.

61
Q

Zgornji tok…

A
  • hiter tok reke
  • dolina je strma in ozka
  • večinoma globinska erozija
62
Q

Srednji tok…

A
  • tok je počasnejši
  • dolina je širša in manj strma
  • večinoma bočna erozija
63
Q

Spodnji tok…

A
  • zelo počasen tok
  • dolina je zelo široka in ravna
  • reka meandrira (meandri, mrtvice)
  • večinoma akumulacija
64
Q

Rečna erozija…

A

Glede na to kje reka vrezuje (erodira) ločimo:

  1. Globinska erozija - reka vrezuje strugo v globino in jo poglablja
  2. Bočna erozija - reka širi rečno strugo
  3. Zadenjska erozija - se uveljavlja od rečnega izliva navzgor po reki (slapovi, brzice)
65
Q

Rečna erozija je odvisna od:

A
  • količine vode
  • vrste kamnin, podlage
  • strmca struge
66
Q

Rečne terase…

A
  • pogosto v srednjem toku reke

- v slo so nastale v pleistocenu ( ledeniško - rečne terase oz. gacialno - fluvialne terase)

67
Q

Posledice rečne akumulacije so:

A
  • ravna dna dolin - tako prihaja do obsežnih prodišč (Furlanija)
  • oblikujejo se podolgovati rečni otoki
  • odlaganje materiala neposredno ob prehodu iz hribovitega v nižji svet ustvari vršaje oz. pahljačastega nanosa materiala ob strugi
  • izgonske struge - dno in bregovi so dvignjeni nad okolico (Pad); takšen je svet pod vplivom pogostih poplav
  • rečne delte - odlaganje materiala ob rečnih izlivih v morja (Nilova delta, delta Donave)

Geografija (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions