1. spraševanje

Question 1

Kaj je državni jezik in koliko jih je?

Answer 1

Je jezik, ki predstavlja državo.Zapisan je na državni valuti, v njem je besedilo državne himne, uporabljajo ga politiki in diplomati, kadar javno nastopajo in tako predstavljajo svojo državo.V Republiki Sloveniji je državni jezik samo eden, ki je Slovenščina.

Question 2

Kaj je uradni jezik in kaj poteka v njem?

Answer 2

V uradnem jeziku poteka uradovanje. Gre za jezik, ki ga za sporazumevanje s strankami uporabljajo različni uradi(npr. sodišča, šole, upravne enote, pošte, banke).

Question 3

Koliko je uradnih jezikov v Republiki Sloveniji in kje se uporabljajo?

Answer 3

Trije: slovenščina je uradni jezik na celotnem slovenskem ozemlju,
italijanščina je uradni jezik(poleg slovenščine) na območju na katerem živi italijanska narodna manjšina,
madžarščina pa je uradni jezik(poleg slovenščine) na območju, na katerem živi madžarska narodna manjšina.

Question 4

Kako se kaže dvojezičnost in kje se nahaja?

Answer 4

Dvojezična sta del Istre in del Prekmurja. Enakopravna raba obeh jezikov(tj. slovenščine in italijanščine ter slovenščine in madžarščine). V javnem življenju se kaže npr. z dvojezičnimi javnimi napisi, obrazci.Uradovanje na teh področjih poteka v obeh jezikih.

Question 5

Od kdaj je slovenščina eden od uradnih jezikov?

Answer 5

Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo je slovenščina eden od uradnih jezikov te zveze.

Question 6

Kaj predstavljajo slovenski evrski kovanci?

Answer 6

Predstavljajo državo, narod in jezik.

Question 7

V katerih slovenskih občinah živi italijanska narodna manjšina?

Answer 7

V Kopru, Izoli, Piranu in Ankaranu.

Question 8

V katerih slovenskih občinah živi madžarska narodna manjšina?

Answer 8

V Hodošu, Moravskih Toplicah, Šalovcih, Lendavi in Dobrovniku.

Question 9

Koliko ima slovenščina glasov in črk ter kako jih delimo?

Answer 9

Slovenščina ima 29 glasov, ki jih zapisujemo s 25 črkami, tako črke kot glasove pa delimo na: samoglasnike(8) (zapisujemo jih s črkami a,ê,é,ə,i,ô,ó,u, ) in soglasnike(21)(zapisujemo jih z vsemi drugimi črkami).

Question 10

Zakaj za zapis 29 glasov potrebujemo le 25 črk?

Answer 10

To je zato, ker s črko e zapisujemo tri različne glasove(široki in ozki e ter polglasnik npr. mesto, veja, pes), s črko o zapisujemo dva različna glasova(široki in ozki o npr. noga in olje) in s črko č včasih zapisujemo tudi glas dž(npr. učenec in učbenik).

Question 11

Kdaj pišemo predlog s?

Answer 11

Predlog s pišemo pred besedami, ki se začnejo na soglasnike iz povedi “Ta suhi škafec pušča”.Povsod drugod pišemo predlog z(npr. avtom in lopovom).

Question 12

Kaj je beseda?

Answer 12

Je natančno določeno zaporedje črk oz. glasov, ki jih med sabo ni mogoče zamenjati, saj je od tega zaporedja odvisen pomen besede(npr. oranžen in zgodaj).

Question 13

Kaj so sopomenke, protipomenke, podpomenke in nadpomenke?

Answer 13

Sopomenke so besede, ki imajo enak ali skoraj enak pomen(npr. voznik-šofer), protipomenke so besede z nasprotnim pomenom(npr. blizu-daleč), podpomenke so besede z ožjim pomenom in nadpomenke so besede s širšim pomenom(npr. klobuk-pokrivalo).

Question 14

Kaj je besedna družina?

Answer 14

Je skupina besed z istim besednim korenom(npr. računati, obračunati, računalnik, računalniški, računalo) in sorodnim pomenom.

Question 15

Katere so domače in prevzete besede ter katero je bolje uporabiti?

Answer 15

Domače so tiste besede, ki so se v slovenščini ohranile še iz zelo starih časov oz. so nastale iz slovenski besed(npr. dolina, volk). Prevzete besede so tiste, ki smo jih v slovenščino prevzeli iz drugi jezikov(npr. telefon, radio). Če za prevzeto besedo obstaja domača ustreznica, je bolje uporabiti domačo(npr. osebek nam. subjekt, kakovost nam. kvaliteta).

Question 16

Kaj so slogovno zaznamovane besede?

Answer 16

So besede, ki vzbudijo pozornost poslušalca ali bralca, ker so v danem govornem položaju na nek način posebne. Take besede so na primer arhaizmi(npr. bojda(baje), lečiti(zdraviti), gardroža(vrtnica)), slengovski izrazi(npr. 4U,@j se, tnx, ajd), ljubkovalnice(npr. sestrica) in slabšalnice (npr. teleban).

Question 17

Kaj so netvorjenke in tvorjenke?

Answer 17

Glede na tvorjenost besed poznamo: netvorjenke in tvorjenke:
Netvorjenke so osnovne, prvotno dane besede(npr. vlak, zlat, las, zdrav, dva). Tvorjenke pa so besede, ki so nastale iz drugih besed(npr. vlakec, zlatolaska, ozdraviti, dvaindvajset).

Question 18

Kaj je besedna zveza in stalna besedna zveza?

Answer 18

Besedna zveza je zveza dveh smiselno povezanih besed(npr. oranžen pulover, zgodaj zjutraj). Stalna besedna zveza je sestavljena iz besed, med katere ni mogoče vriniti še katere druge(npr. Planinska zveza Slovenije). Ne moremo si namreč kar izmisliti in reči Planinska zveza naše lepe Slovenije.

Question 19

Katere besedne vrste poznamo?

Answer 19

Glagol, samostalnik, pridevnik, prislov, zaimek, glavni in vrstilni števnik, predlog in veznik.

Question 20

Kaj označuje glagol in kako se po njem sprašujemo?

Answer 20

Glagol označuje dejanje in dogajanje. Po njem se sprašujemo z vprašalnicami: kaj kdo počne ali kaj kdo dela(npr. kosi, bere, izpisuje, reže, toči, zavija) ali kaj se s kom dogaja(npr. joče, ne stojimo, rastejo).

Question 21

Kaj je deležnik?

Answer 21

Deležnik(tako kot nedoločnik in namenilnik) sodi med neosebne glagolske oblike. Tvorimo ga iz nedoločnika. Spoznaj deležnika na -n in -t.
Primeri: kuhati-kuhan, odrezati-odrezan, pospraviti- pospravljen, namazati-namazan, preliti-prelit, zašiti-zašit, naviti-navit…

Question 22

Kaj poimenuje samostalnik?

Answer 22

Samostalnik poimenuje: osebe(Tilen, Belokranjec, trener), živali(lipicanec, Batosta, metulj), rastline(nagelj, solata, grmičevje), predmete(kozarec, kreda, okno) in pojme(lepota, ustvarjalnost, brezobzirnost).

Question 23

S kakšnimi vprašalnicami za sklone se sprašujemo pri samostalniku?

Answer 23

IMENOVALNIK	Kdo ali kaj?	hiša
RODILNIK	Koga ali česa?	hiše
DAJALNIK	Komu ali čemu?	hiši
TOŽILNIK	Koga ali kaj?	hišo
MESTNIK	O kom ali o čem?	o hiši
ORODNIK	S kom ali s čim?	s hišo

Question 24

Zakaj uporabljamo osebni zaimek?

Answer 24

Da bi se v besedilu izognili ponavljanju blizu stoječih besed, jih lahko zamenjamo z zaimki in s tem tudi skrajšamo zapis. Samostalnike zamenjamo z osebnimi zaimki. Prim. Iz trgovine prinesi tudi jogurt. Jogurt bom potrebovala za pecivo(jogurt-samostalnik). Iz trgovine prinesi tudi jogurt, potrebovala ga bom za pecivo.

Question 25

Kaj je pridevnik?

Answer 25

Pridevnik označuje lastnost, vrsto in svojino samostalnika, ki stoji ob njem. Glede na to poznamo tri vrste pridevnikov, pri njihovem prepoznavanju pa si pomagamo z vprašalnicami.

Question 26

Povej vprašalnice pridevnikov in primere.

Answer 26

Lastnostni  pridevnik (Kakšen?): lepa, trda, velika ...
Vrstni pridevnik (Kateri?): pisalna, jedilna, delovna ...
Svojilni pridevnik (Čigav?): moj, Mojčin, sosedov, Tinin, Larin, Bratov, Bobanov ...

Question 27

Kdaj uporabljamo svojilni in povratni svojilni zaimek?

Answer 27

Poznamo več zaimkov, s katerimi lahko nadomeščamo pridevnike. Namesto svojilnih pridevnikov lahko uporabljamo svojilne zaimke in povratni svojilni zaimek.
Svojilni zaimek(npr. moj, tvoj, njen, naš, vaš, njihov) povedo, čigavo je kaj. Povratni svojilni zaimek je samo eden, gre za besedo svoj v vseh spolih, sklonih, številih in sklonih(razen v imenovalniku). Izraža lastnino vršilca dejanja.

Question 28

Kaj nadomeščajo vprašalni, kazalni in oziralni zaimki?

Answer 28

V nekaterih primerih nadomeščajo samostalnike, v drugih pa pridevnike.

Question 29

Kaj so vprašalni zaimki?

Answer 29

So besede, s katerimi sprašujemo. Sem sodijo vse vprašalnice za samostalnike, pridevnike in prislove, npr. kdo, kaj, koga, česa, o kom, o čem, s kom, s čim, kakšen, kateri, čigav, kdaj, zakaj, kako, kje.

Question 30

Kaj so kazalni zaimki?

Answer 30

S kazalnimi zaimki kažemo na bližnje ali bolj oddaljene predmete in pojave, npr. ta, tisti, oni. Med njimi je največ takih s katerimi lahko nadomeščamo pridevnike(namesto dirkalno kolo lahko rečemo tisto kolo), veliko pa je tudi takih s katerimi nadomeščamo samostalnike(npr. Babičin brat živi v Argentini in ta nas je že večkrat vabil k sebi na počitnice.).

Question 31

Kaj so oziralni zaimki?

Answer 31

Z oziralnimi zaimki se oziramo po drugih besedah, besednih zvezah oz. stavkih in tako izražamo določena razmerja med njimi. Velik del oziralnih zaimkov se konča na črko -r (npr. kdor, kjer, kar, čigar, kamor, kolikor, koder, kadar). Med oziralne zaimke sodita tudi zaimka ki in kateri.

Question 32

Kaj so prislovi in katere vrste poznamo?

Answer 32

So besede, ki povedo krajevne, časovne in načinovne okoliščine nekega dejanja. Poznamo tri vrste prislovov, in sicer krajevne, časovne in načinovne.

Question 33

Povej vprašalnice za prislove?

Answer 33

Krajevni prislov (vprašalnice kje?, kam?, kod?, od kod? …): zunaj, domov …
Časovni prislov (vprašalnica kdaj?): danes, zjutraj …
Vzročni prislov (vprašalnice zakaj?, čemu? …): zato …
Načinovni prislov (vprašalnice kako?, koliko?, kolikokrat? …): lepo, več, pogosto