1. del vprašanj

Question 1

Zakaj je pomembno Valvasorjevo delo Slava vojvodinje Kranjske?

Answer 1

Opisuje območje današnje osrednje Slovenije (niso vključeni Prekmurje, Štajerska, Primorska). Je ena najobsežnejših slovenskih knjig. Napisana je v nemščini. Zajema 15 knjig s 24 prilogami in 528 bakrorezov. Delo ni le dragoceno, ampak tudi drago. Zaradi Slave je Valvasor na koncu obubožal.

Question 2

Kako bi učencem razložili, kaj dela arheolog in zakaj je njegovo delo pomembno?

Answer 2

Arheolog je oseba, ki proučuje materialne ostanke iz različnih zgodovinskih obdobij. Ti ostanki so ponavadi keramika, nakit, orodja, stavbe. O vseh teh materialnih virih beleži podatke o značilnostih in poskrbi, da taki predmeti ostanejo ohranjeni. Pri svojem delu uporablja različne pripomočke, kot so: lopatka, čopič, fotoaparat, papir, svinčnik …

Question 3

Kako bi učencem razložili, zakaj pri nas (in po svetu) ljudje iste praznike praznujejo na različne dni v letu?

Answer 3

Ljudje so v zgodovini leta šteli na različne načine, saj so se oprijemali različnih dogodkov. V rimskem času je veljal julijanski koledar, v času Gregorja 13. pa je začel veljati gregorijanski koledar (prestopno leto). Po tem koledarju se ravnamo še danes. Vseeno pa opazimo razlike pri praznovanju božiča in novega leta med katoliki in protestanti na eni strani ter med pravoslavci na drugi strani. Zaradi uporabe julijanskega koledarja oni praznujejo božič in novo leto v januarju.

Question 4

Kako bi učencem razložili, kaj je blagovna menjava?

Answer 4

Blagovna menjava pomeni “blago za blago”. Denarja takrat še niso poznali, zato so za blago plačali z blagom. Trgovali so tako, da so menjavali živež, živalske kože, razne predmete iz kamna, lesa in kovin.

Question 5

Kako bi učencem razložili, kaj je požigalništvo in zakaj je (bilo) pomembno?

Answer 5

Ljudje so posekali del gozda in podrast ter veje zažgali, pepel pa razporedili po zemljišču/polju in prekopali z motikami; zatem so 1x do 2x na njem sejali; po tem delu so zemljo (polje) za nekaj let opustili, da si je prst “odpočila” in jo potem ponovno obdelali.

Question 6

Katere pridelovalne rastline, ki so jih gojili že v prazgodovini, se gojijo še danes? Se v obliki jedi še znajdejo na jedilnikih?

Answer 6

Ječmen, proso, pšenica, oves, pira, … Tudi danes jih najdemo na jedilnikih, npr: ričet, prosena kaša, pšenični kruh, polenta, ovsena kaša, ovseni kosmiči, pirin kruh …

Question 7

Kako bi učencem razložili kameno in katero od kovinskih dob?

Answer 7

Ljudje so v kameni dobi svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna, saj je zdržal največ časa in je bil preprost za uporabo. Kovinske dobe pa delimo na tri različne: bakrena, bronasta in železna. V bakreni so izdelovali orodja iz bakra, v bronasti iz brona in železni iz železa (nož, sekira, nakit).

Question 8

Kako bi učencem razložili, kako so živeli mostiščarji oz. koliščarji?

Answer 8

Koliščarji so živeli na jezerskih bregovih oz. v tem primeru ob ali deloma na barju: hiške/kolibe so stale na debelih kolih/hlodih iz hrasta ali jesena (bolj trpežna v vodi). Hiške so bile med seboj povezane z mostovi. Koliščarji so se ukvarjali z ribolovom. Po vodi so se prevažali z deblakom ali drevakom (iz enega kosa drevesnega debla izsekali plovilo; podoben lesenemu kanuju). Uporabljali so bakreno orodje in orožje, poznali so nakit, obdelovali so les. Prehranjevali so se z ribami, pekli poseben kruh, lovili ptice in živali v bližnjem gozdu.

Question 9

Na dveh dokumentih, ki izkazujeta slovensko državljanstvo in vpis v register prebivalstva, se prav tako nahaja motivika z vaške situle. Vzemi ju v roke in preglej (oz. prelistaj) ter poišči omenjeni motiv.

Answer 9

To sta osebna izkaznica in potni list. Vaška situla je bila posoda iz brona, ki so jo našli v Vačah pri Litiji. Za bronasto dobo je v splošnem značilno, da so predmeti (posode, orodje in orožje) narejeni iz bakra ali brona. Večina teh najdb je pri nas razstavljena v Narodnem in Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani ter v vseh pokrajinskih (lokalnih) muzejih. V Narodnem muzeju Slovenije je tako razstavljena vaška situla iz obdobja halštata.

Question 10

Dopiši latinska imena vsaj 5 slovenskim krajem.

Answer 10

Ad Pirum: HrušicaAtrans (Atrant): TrojaneCapris (gr. Aegida): KoperCarnium: Kranj Celeia: CeljeEmona: LjubljanaLongaticum: LogatecNauportus: VrhnikaNeviodo(u)num: Drnovo pri KrškemPiranon: PiranPoetovio, tudi Poetovia ali Poetoviona = PtujTergeste: Trst

Question 11

Kaj je jantar , kje se nahaja in za kaj vse se je oz. se še uporablja (tudi danes)?

Answer 11

Jantar je fosilizirana drevesna smola, ki je bila v času Rimljanov na Slovenskem ozemlju zelo priljubljena za trgovanje. Nahaja se v Rusiji, Avstriji, Baltiku. V preteklosti so ga uporabljali za lajšanje glavobolov, bolezni grla, ušes ter oči. Danes pa kot nakit, kozmetika.Rimljani so ustanovili na zahodu ob slovenski meji Oglej (Akvileja). To je bila kolonija, od katere je vodila jantarska pot - preko Vrhnike, Ljubljane, Celja in Ptuja.

Question 12

Kaj zanimivega bi učencem povedali o Emoni?

Answer 12

Emona je imela pravokoten tloris, obdana je bila z obzidjem, ki je služil kot obramba in ga lahko vidimo še danes na območju Mirje. Zgrajeno je bilo iz kamnov in malte. Skozi ljubljanska vrata je vodila karavanska prometna cesta. Ceste so bile javne, uporabljali so jih tako civilisti kot vojaki. Ena od cest je vodila do Hrvaške in Avstrije. Ceste so v glavnem gradili legionarji, saj je bila gradnja povezana z vojaškim napredovanjem oz. ekspanzijo.

Question 13

Kako in s čim vse so trgovali Emonci?

Answer 13

Arheologi so našli veliko amfor, katerih namen je bil prevoz vina, oljčnega olja, oliv, sušenih rib, garuma, začimb …

Question 14

Kakšen je bil protokol pokopavanj v Emoni?

Answer 14

Star rimski zakon pravi, da se naj mrtvi ne pokopavajo v mestu zaradi prostorske stiske in higienskih razlogov, saj bi lahko prišlo do izbruha nalezljivih bolezni. Mrtve so sežigali, v manjših mestih v kasnejših stoletjih pa pokopavali skeletno, navadno ob glavnih cestah. Na današnjih Slovenski in Gosposvetski cesti je bilo glavno emonsko grobišče.

Question 15

V kaj so verovali Emonci?

Answer 15

Bili so politeisti, verjeli so torej v več bogov (Ekorna, Aheloj, Lari, Penati, Mani). Kasneje pa je v Emono prodrlo monoteistično krščanstvo.

Question 16

Kako je imela Emona urejen vodovod?

Answer 16

Sprva so uporabljali vodnjake (vidimo ga lahko na Kongresnem trgu). Predvidoma v . in . stol. pa so zgradili vodovodno omrežje. Od dveh izvirov je po svinčenih ceveh in kanalih potekalo skozi mesto. Na obrobju so imeli tudi vodni stolp (ogromna cisterna, namenjena distribuciji vode). Kadar je prišlo do pomankanja, so vodo poslali le v javne objekte, tako da so imeli vsi dostop do vode. Po ceveh je tekla prečiščena voda. Ljudje so plačevali davek za vodo.

Question 17

Kako so za osebno higieno skrbeli Emonci oz. Rimljani?

Answer 17

Imeli so kopališča, toplice/terme, kjer so se radi družili. Družili pa so se tudi na javnih straniščih. Oboje je bilo ločeno po spolu. Sužnji so kožo čistili kopalcem tako, da so jim nanesli oljčno olje, tega pa so s pritiskom odstranili s posebnim strgalom. Za nego kože in las so predvsem premožne ženske uporabljale odišavljena olja z dodatkom medu, sivke, melise, cimeta, žafrana … Zobe so si umivali s različnimi praški (oglje v prahu, sežgane in zmlete kosti živali, jajčne lupine ali pa mešanica kozjega mleka in urina). Premožnejši in člani elite so imeli osebne sužnje, ki so jim očistili zobe z leseno palčko in krpico, na kateri je bila pasta oz. prašek. Živalski in človeški urin so uporabljali tudi kot detergent za pranje perila.

Question 18

Kako so Rimljani speljali vodo do svojih mest (bivališč)?

Answer 18

Z akvadukti, ki so večinoma potekali pod zemljo. Voda se je pretakala po svinčenih ceveh. Če je bil naklon cevi prevelik, so to rešili s pomočjo ovinkov.

Question 19

Kaj je hipokavst in kako je deloval v antičnih časih?

Answer 19

Pri Rimljanih je bilo ključnega pomena udobje, pod katerim so razumeli tudi ogrevane prostore toplic. Terme in tudi javne zgradbe so ogrevali s talnim gretjem, ki mu pravimo hipokavst. Vroč zrak in dim iz peči sta krožila in ogrevala tla prostora. Za kurjenje so skrbeli sužnji.

Question 20

Kakšen je bil protokol kopanja pri Rimljanih?

Answer 20

Najbolj vroč del rimskega kopališča se je imenoval kaldarij, prostor z bazenom, ki je bil ogrevan. Kopalci so iz kaldarija odšli v manj vroč prostor, od tam pa še v hladnega, da so se primerno ohladili.

Question 21

Drug ustaljen izraz za toplice je …?

Answer 21

Terme.

Question 22

Kdo v Rimskem imperiju si je lahko privoščil vodovodno napeljavo do svojega doma? So bile tedanje vodovodne cevi neoporečne?

Answer 22

Vodovodne napeljave so si lahko privoščili le najbogatejši oz. elita. Uporabljali so svinčene cevi. Ker se svinec nabira v kosteh, je pogosto prihajalo do prezgodnjih smrti. Voda v takih ceveh je vsebovala velike količine svinca (torej cevi niso bile neoporečne).

Question 23

Kako so Rimljani skrbeli za ustno higieno?

Answer 23

Zobna pasta je bila pogosto v obliki prahu. Uporabljali so oglje v prahu, sežgane in zmlete kosti živali, jajčnih lupin. Uporabljali so tudi mešanico kozjega mleka in urin človeškega ali živalskega izvora. Premožnejši in člani elite so imeli osebne sužnje, ki so jim čistili zobe z leseno palčko. Očistili so jim medzobne predele, sklenino in dlesni pa zdrgnili s krpico, na kateri je bila katera od omenjenih past oz. praškov.

Question 24

Kako so Rimljani prali perilo?

Answer 24

Kot detergent za pranje perila so uporabljali živalski in človeški urin. Mimoidoči (predvsem moški, ki so to lahko opravili hitro in stoje) so lahko urinirali vanjo in ko se je posoda napolnila, so jo odnesli delavci (sužnji, ki so opravljali zgolj to delo) in pustili, da se je tekočina po nekaj dneh zreducirala, tako da se je vsebnost amonijaka povečala. Tekočino so zmešali z vodo in začeli s pranjem.

Question 25

Bi znali z rimskimi številkami izpisati nekaj števil ali letnic?

Answer 25

1 I2 II3 III4 IV5 V7 VII10 X12 XII30 XXX50 L60 LX100 C200 CC500 D600 DC1000 M50.000 L (s črtico zgoraj)1.000.000 M (s črtico zgoraj)

Question 26

Kaj je Orfejev spomenik?

Answer 26

Je 5 metrov visoka nagrobna stela/plošča, ki je okrašena z motivi iz mita o Orfeju in Evridiki. Stoji sredi Ptuja. Včasih so ga uporabljali tudi kot sramotilni steber. Izdelan je z enega kosa marmorja.

Question 27

Od kod izvira poimenovanje za Celje?

Answer 27

Celeia: za časa Keltov se je naselbina imenovala Keleia.

Question 28

Od kdaj se krščanstvo kot nova vera v Rimskem imperiju začne tolerirati deklarativno?

Answer 28

Na Ptuju je bila organizirana prva krščanska skupnost v slovenskem prostoru, in sicer konec 3. stoletja. Leta 313 postane krščanstvo dovoljena vera: tolerančni milanski edikt. Leto prej je namreč cesar Konstantin Veliki pri Milvijskem mostu na Tiberi premagal protikandidata za prestol Maksencija in podelil kristjanom versko svobodo, kar pomeni, da jih vsaj uradno niso več preganjali. Ne smemo pa pozabiti, da so se nekateri poganski običaji tudi ohranili npr. čaščenje Svetega Jurija.

Question 29

Kje se nahaja Konstantinopel in kako se danes imenuje?

Answer 29

Leta 330 je Konstantin določil Konstantinopel ali t. i. Bizanc za prestolnico VZHODNEGA RIMA oz. vzhodne polovice Rimskega imperija. Danes ga imenujemo Istanbul ali Carigrad.

Question 30

Po čem iz antične zgodovine in zakaj je znano Vrhpolje oz. predel Vipave?

Answer 30

Vrhpolje je bilo mesto bitke pri reki Frigidus oz. bitka pri Mrzli reki (394). Bitka je potekala med vzhodnorimskim cesarjem Teodozijem I. (vojska iz zahodnih Gotov (= Vizigotov), Hunov ter Alanov), ki je vladal iz Konstantinopla in zahodnorimskim cesarjem Evgenijem (germanski oz. frankovski vojaki). Eni štejejo bitko kot simbolni boj med poganstvom in krščanstvom, drugi pa kot državljansko vojno oz. konec le-te z omenjeno bitko. Zmaga Teodozij, v spomin so postavili tudi Teodozijev križ.

Question 31

Kdaj in zakaj propade Rimski imperij oz. obe njegovi entiteti?

Answer 31

Dvodnevna bitka pri reki Frigidus je bilo zadnje dejanje unifikacije (ponovne združitve) rimskega cesarstva, a so vdori ljudstev in razkroj cesarstva to preprečili - vse do propada Rimskega imperija leta 476. Leta 476 je odstavljen zadnji rimski vladar cesar Romulus Augustulus. Vzhodni del imerija pod imenom Bizanc “cveti” naprej vse do leta 1453. Tega leta pa Bizanc osvojijo Turki.

Question 32

Kdaj in zakaj so bile zgrajene “zapore Julijskih Alp”?

Answer 32

Vpadi tujskih vojska so se na tem prostoru okrepili. Nujna je bila obramba. Vojska je v času Konstantina Velikega, ob koncu 3. in na začetku 4. stoletja, začela graditi zid, ki je služil kot prva nadzorna in obrambna linija s pregledom nad Ljubljanskim barjem in Emono. Z njim so skušali ustaviti vdore barbarskih ljudstev.

Question 33

Razloži besedi barbar in vandal.

Answer 33

Barbar: oseba, ki se ne zna ali noče vklopiti v družbo, deluje ali ravna necivilizirano. V 4./5. stoletju so Barbari zajemali vsa ljudstva, ki so plenila po Rimu. Vandal: oseba, ki uničuje, je divjak. Vandali so bili še eno izmed ljudstev, ki so se naselili na Iberski polotok in v severno Afriko. Po njih se imenuje vandalizem (uničevanje, skrunjenje, divjaštvo). V 5. stoletju so plenili po Rimu.

Question 34

Kdaj govorimo o začetku selitev ljudstev in kaj vse so bili vzroki za ta proces?

Answer 34

Od druge polovice 4. stoletja je bila Evropa v znamenju selitev. Selitve so bile posledica več dejavnikov, kot so vremenske spremembe, pritiski tujih ljudstev, ambicioznosti posameznih tujih plemenskih poglavarjev (želja po plenjenju oz. tujem bogastvu), »prenaseljenosti« na določenih ozemljih zaradi pomanjkanja naravnih virov ali nedostopnosti do le-teh (zato se ljudstva odpravila iskat novo zemljo oz. kraj, kjer bi lahko živeli).Za orientacijo »začetka« preseljevanj zgodovinarji kot izhodiščno letnico izpostavljajo letnico 375, ko so Huni premagali Ostrogote oz. Vzhodne Gote v južni Rusiji. Od takrat naprej so Huni prodirali iz Rusije oz. tega dela Azije proti Evropi. Poleg HUNOV (in kasneje Madžarov) so se v osrednji (in severni) del Evrope priselili GERMANI TER SLOVANI.

Question 35

Kdo je bil Odoaker in zakaj je propadel Rimski imperij?

Answer 35

Odoaker je bil vodja Ostrogotov, v njihovih rokah je bila Ravena. Od svojih vojakov je bil kasneje proglašen za “kralja Italije”. Odoaker je tisti, ki je leta 476 odstavil Romula Avgusta, zadnjega rimskega cesarja.

Question 36

Kaj zanimivega bi učencem povedal o Germanih oz. germanskih ljudstvih? Znate navesti vsaj 5 izstopajočih ljudstev/plemen?

Answer 36

Germani so se v glavnem ukvarjali z živinorejo, redili so govedo in drobnico. Za orodje in orožje so uporabljali dvojno sekiro (danes znana kot “franciska”). Bili so politeisti. 5 ljudstv/plemen: Vikingi, Huni, Azteki, Inki, Germani, Goti …

Question 37

Kaj zanimivega bi učencem povedali o Gotih? Imamo sledi gotike tudi pri nas? Kaj pa v Evropi? Kaj v zvezi z gotsko umetnostjo in arhitekturo bi pokazali učencem?

Answer 37

So med najbolj znanimi germanskimi ljudstvi, po katerih se imenuje tip pisave gotica, ki je nastala v 4. stoletju. Sledi gotike pri nas: Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani, grad Štanjel, bazilika na Ptujski gori, bazilika Marije Terezije na Brezjah, opatija Stična … Sledi gotike v Evropi: katedrala v Pragi, Notre-Dame v Parizu, King’s College Chapel v Chambridgu … Učencem bi pokazala ladijsko obliko cerkva, vitraže (barvna stekla).

Question 38

Kaj so glavne značilnosti svastike v starih kulturah in tiste iz časa nacizma? Je manifestacija sodobne svastike danes sankcionirana?

Answer 38

To je simbol, ki prihaja še iz časa hindujskih ljudstev. Takrat je bil ta simbol pozitiven, prinašal je srečo. Kasneje so znak za svojega vzeli kot simbol nacizma v Tretjem rajhu. Danes je manifestacija sodobne svastike sankcionirana, kadar je ta simbol uporabljen v javnosti, v komercialne namene ali za spodbujanje sovraštva. Dosledno jo sankcionirajo v Nemčiji in Avstriji.

Question 39

Od kod so prišli predniki današnjih Slovencev?

Answer 39

Še vedno velja, da je bila pradomovina Slovanov ozemlje med rekami Visla, Dnjeper, Dnjester in Odra.

Question 40

Zakaj sta pomembna zgodovinska vira Zgodovina Langobardov in Rižanski Placit?

Answer 40

Pomembna sta predvsem zato, ker izpričujeta predvsem vire o naselitvi Slovanov. Pavel Diakon je v Zgodovini Langobardov opisal bitko med Langobardi in Slovani l. 670 pri Nadiži, Riažanski placit pa opisuje priseljevanje Slovanov v Istro in je nastal okoli leta 804. Slovani naj bi na Istrskem polotoku povzročali škodo, zato so bili primorani preiti v notranjost. To prikazuje neko nadvlado Frankov nad Slovani.

Question 41

Kakšna je “razlika” med Slovani, Anti, Veneti in Vendi? Kateri politiki so ali še radi izpostavljajo venetski/vendski izvor Slovencev?

Answer 41

Prišleke z vzhoda so poimenovali različno: tiste, ki so se naselili na jug Evrope so imenovali Slovani; tiste, ki so se naselili na vzhodu, so imenovali Anti; tiste na zahodu pa Veneti. Vendi se pojavi kot poimenovanje za Slovane kot celoto, ne pa posebej za Slovence. Madžari so uporabljali izraz Vendi za Prekmurce kot slabšalni izraz.

Question 42

Kdaj, kje in od koga sta prvič izpričani (natisnjeni) besedi Slovenci in Slovenija?

Answer 42

Besedo Slovenci je prvič zapisal Primož Trubar v prvi slovenski knjigi Katekizem, leta 1550.Beseda Slovenija pa je prvič pisno izpričana leta 1816 v rokopisu Valentina Vodnika. Rokopis je prvič v tisku objavljen šele leta 1859.

Question 43

Kaj je značilno za fevdalizem?

Answer 43

Je družbena, gospodarska in politična ureditev, značilna za Evropo od srednjega veka do konca 19. stoletja.Zemlja je bila vladarjeva. Plemičem so kot plačilo za opravljanje vojaških, upravnih idr. dolžnosti dajali v najem zemljo - fevd (fevdalec- tisti, ki ima fevd), ki je sčasoma postala dedna last. Tisti plemič, ki je zemljo sprejel in je bil odvisen od višjega zemljiškega gospoda, se je imenoval vazal. Tudi vazali so imeli svoje vazale in ti vazali zopet svoje. Tisti, ki je zemljo podeljeval je bil senior. Oblikovala se je srednjeveška družba - na eni strani hierarhično urejeno plemstvo (posvetno in cerkveno), na drugi strani pa nesvobodni podložniki in svobodno meščanstvo.

Question 44

Kakšna je bila struktura prebivalstva (družbena hierarhija) v srednjem (in novem) veku?

Answer 44

Hierarhija pri plemstvu:1. navadno od papeža potrjen in okronan cesar, ki je hkrati lahko kralj v določenih regijah oz. cesarstvih in časovnih obdobjih2. kralj, ki spada v t.i. visoko plemstvo (tu so še orinci, nadvojvode, grofi…)3. nižje plemstvo (baroni, vitezi, plemeniti…)4. mestni sloj družbe oz. meščanstvo (prebivalci mesta, trgovci, obrtniki in člani cehov oz. intelektualnih združenj, intelektualci, umetniki …)5. podložni sloj (najštevilčnejši; brez politične moči in privilegijev)Hierarhija pri duhovščini:1. “od boga” dan papež2. visoka duhovščina (kardinali in škofje v krogu okoli papeža oz. pri Vatikanu)3. nižja duhovščina (lokalni evropski škofje, župniki, menihi in redovnice/nune - vsi delujoči v lokalnih okoljih …)

Question 45

Kako bi učenkam in učencem razložili vlogo in pomen viteza v srednjeveški družbi?

Answer 45

Vitez je zvesto služil fevdalnemu oz. zemljiškemu gospodu in se zanj bojeval. Bil je pripadnik nižjega plemstva.

Question 46

Kako so živeli stari Slovani?

Answer 46

Ukvarjali so se s poljedelstvom, ki je bilo ključno za njihovo preživetje - stara imena mesecev. Prakticirali so požigalništvo. Redili so živino, koze, ovce, konje in svinje, jih pasli na travnikih in gozdnih jasah. Ukvarjali so se z lovom in ribištvom (deblaki). Njihova priljubljena pijača je bila medica. Prebivali so v polzemljankah oz. bivališčih, ki so bila do polovice višine vkopana v zemljo in zasuta s prstjo; zgornji del nad zemljo je bil zgrajen iz lesa in ločja; kot vezivo so uporabili blato ali ilo. Znali so obdelovati železovo rudo, dobri so bili v tkanju, lončarjenju in izdelovanju keramike.

Question 47

V kaj in kako so verovali stari Slovani? Se je njihova vera obdržala (če se je, na kakšen način in do kdaj)? Katera druga vera je izpodrinila njihovo?

Answer 47

Bili so mnogobožci oz. politeisti. V 14. stoletju je potekala Križarska vojna, posekali so lipo, ki so jo častili. V tem obdobju je prišlo do pokristjanjevanja. Slovani so se zaprli za 4 stene in vero vedno izvajali v intimi. Le redki so hodili v cerkev, drugače so obrede izvajali doma. Njihova vera je preživela do 20. stoletja, ko je umrl njihov zadnji voditelj.

Question 48

Kdo je bil Karel Veliki in zakaj je bil pomemben?

Answer 48

Bil je vodja Frankov: - ozemeljske osvojitve (njegova vojska je izvedla 18 vojaških pohodov, po katerih so osvojili velik del Evrope)- marsikje ozemlja ni vključil v frankovsko kraljestvo/cesarstvo, ampak jim je podelil status mejnih pokrajin- pospeševal je trgovino in obrt- podpiral je kulturo in umetnost; po njem se imenuje karolinška renesansa - slovenski izvor besede kralj naj bi izviral iz njegovega osebnega imena- mnogi ga štejejo za utemeljitelja Evrope, temelječe na krščanstvu- po njem se imenuje mednarodna nagrada za “posebne zasluge” (mir, stabilnost …)- ob nedeljah prepovedal delo -vpeljevanje fevdalizma

Question 49

Kdo je bil Samo in zakaj je bil pomemben?

Answer 49

Bil frankovski trgovec in je prvi znani vladar (vodja) Slovanov. Prva slovanska državna tvorba je bila Samova plemenska zveza. Predniki današnjih Slovencev naj bi se v to zvezo vključili 7. stol., ko je prišlo do upora slovanskih plemen proti Avarom

Question 50

Kaj je Karantanija? Opišite njene osnovne značilnosti/dejstva.

Answer 50

Karantanija (=vojvodina, tudi kneževina Koroška) je najstarejša zgodnjesrednjeveška politična tvorba v Vzhodnih Alpah. Ozemlje se je raztezalo v osrčju današnje avstrijske dežele Koroške na Gosposvetskem polju, kjer je bilo upravno središče Karantanije, imenovano Krnski grad. Večina prebivalstva je bila slovanskega. Od srede 8. stol. je tu vladal poganski knez Borut, ki je ta čas prosil sosednje Bavarce za pomoč proti vse bolj nasilnim Avarom. Pomoč je dobil, a je kneževina padla pod nadoblast Bavarcev. Karantansko zvestobo so si Bavarci zagotovili (izsilili) tako, da so imeli za talca Borutovega sina Gorazda in nečaka Hotimirja. Bavarci so si pokorili Karantanijo. Bili so del države Karla Velikega in so na slovenskih tleh vpeljali prvo obliko frankovskega fevdalnega sistema. Leta 976 sta ustanovljeni Vzhodna marka (danes Avstrija) in vojvodina oz. kneževina Koroška (“Velika Karantanija”). Leta 1002 Karantanija “razpade” na dežele Koroško, Kranjsko, Štajersko, Goriško.

Question 51

Osnovne značilnosti pokristjanjevanja v obdobju obstoja Karantanije.

Answer 51

Živahna krščanska misijonarska dejavnost se začne s prihodom škofa Modesta okoli leta 757. Krščansko središče Karantanije je bilo pri kraju Gospa sveta. Ciril (= Konstantin) in Metod sta uveljavljala slovansko bogoslužje ter črkopis, danes znan kot cirilica (tudi glagolica). Poklical in podpiral ju je knez Kocelj, papež pa je po Cirilovi smrti 869 Metoda imenoval za nadškofa.Poročilo o tem, kako so pokristjanjevali prebivalce Karantanije (in Bavarske) danes poznamo pod naslovom Konverzija. V slovenščini to pomeni Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev. Torej gre za poročilo oz. spis o spreobrnjenju iz poganstva v krščansko vero. Še bolj poznan pa zgodovinski in literarni vir Brižinski spomeniki, ki so prvo ohranjeno krščansko obredno besedilo v slovenščini. Karantanci so bili prvo pokristjanjeno slovansko ljudstvo v domačem jeziku. Zato je moglo nastati tudi domače krščansko izrazoslovje. Napisani so v karolinški minuskuli. Bili naj bi v pomoč pri oznanjanju krščanske vere med Karantanci in so nekakšen verski pripomoček za maševanje, pridigo, spoved …

Question 52

Kateri simboli se povezujejo s Karantanijo? Kako na njih gleda stroka (zgodovinarji)?

Answer 52

• knežji kamen (na kovancu za 2 centa)- karantanski panterPri panterju pravijo, da ni prihajal iz časa Karantanije, temveč naj bi prehajal iz rodbine Sphanheimi, ki naj bi kasneje v 12. stoletju bivali na naših tleh. Zgodovinarji se torej s tem ne strinjajo.

Question 53

Kakšna je bila “vloga” knežjega kamna? Kje se ta nahaja danes? Čemu je bil namenjen vojvodski stol? Iz česa je narejen in kje se nahaja?

Answer 53

Na knežjem kamnu je potekalo ustoličevanje knezov. Šlo je za dedovanje funkcije oz. položaja kneza/knežje oblasti. Danes se nahaja v grbovni dvorani deželnega zbora v Celovcu. Vojvodski stol je kamniti prestol z dvema sedežema. imel je pomembno vlogo v tretjem delu obreda ustoličevanja koroških vojvod (na njem je novi vojvoda potrdil fevde vazalom). Sestavljen je iz kamnov, ki izvirajo iz bližnjega antičnega (nekoč rimskega) mesta Virunum. Danes stoji ob glavni cesti Celovec Št. Vid ob Glini na današnjem avstrijskem Koroške.

Question 54

Kako je potekal obred ustoličevanja?

Answer 54

Ustoličevanje se je lahko izvršilo le s pristankom frankovskega vladarja, vendar so pri njem imeli zelo pomembno vlogo domači pomembneži, imenovani kosezi. Ni čisto jasno, kateri sloj prebivalstva so bili. Nekateri viri jih štejejo za domače (slovanske) svobodne kmete, tudi za domač vojaški sloj, drugi pa spet za plemenitega ali oboje. * za potek obreda poguglaj, je en pdf, lepo razloženo

Question 55

Kdo se je lahko usedel na vojvodski/knežji prestol?

Answer 55

Trenutni vojvoda, ki je podeljeval fevde.

Question 56

Kdo so bili kosezi, kakšno vlogo so imeli v procesu ustoličevanja?

Answer 56

Kosezi naj bi bili svobodni kmetje, domač vojaški sloj ali plemeniti sloj. Sprva so bili privilegirani, nato pa so prešli v podrejen položaj. Imeli so dober odnos s frankovskim vladarjem, ki je moral pristati na ustoličevanje knezov. Ustoličevanje pa ni moglo potekati brez potrditve kosezov.

Question 57

Kdo je bila Hema Krška in zakaj je (bila) pomembna?

Answer 57

Živela je v 11. stol., bila je grofica, po rodu iz avstrijske Koroške. Ustanovila je ženski samostan benediktink v kraju Gurk na avstrijskem Koroške. Poročena je bila z grofom Viljemom, ki je imel v lasti posesti v Savinjski marki (Štajerska, ob reki Savinji) in je zato kot plemkinja imela največ posesti na Slovenskem, kar v tistem obdobju ni bilo običajno. Po smrti moža in obeh sinov je strtega srca imetje razdala ljudem in Cerkvi ter postala redovnica. Papež jo je 1938 razglasil za svetnico, velja za zavetnico zdravih oči, k njej romajo tudi noseče vernice. Pri Slovencih je zelo priljubljen svetniški lik.

Question 58

Razmislite, kaj zanimivega bi učencem povedali (in pokazali) o celjskih grofih (knezih)?

Answer 58

Bili so najpomembnejša plemiška družina na Slovenskem. Prvič se omenjajo v 1. pol. 12. stol. Pridobili so veliko posesti na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Hrvaškem. Celje je bilo v njihovih rokah od leta 1322. Friderik II. Celjski se je poročil s plemkinjo Veroniko Deseniško. Proces proti njej je prvi zabeležen čarovniški proces na Slovenskem.

Question 59

Kje še danes, v 21. stol., najdemo sledi celjskih grofov?

Answer 59

Med kulturne ostanke grofov Celjskih definitivno spada Kronika grofov Celjskih, ki popisuje vse pomembne dogodke te rodbine. Ne smemo pa pozabiti tudi na njihov grb, ki je vseboval 3 zvezde, ki jih vidimo tudi na slovenskem grbu. Tudi na grbu kraljevine SHS je bil upodobljen grb grofov Celjskih.

Question 60

Kdaj in zakaj oz. kako so po moški liniji izumrlni celjski grofje?

Answer 60

Zadnji celjski grof kot predstavnik moške linije je bil Ulrik II., ki je bil ubit v Beogradu leta 1456.Celjski so propadli, ker so se v političnem boju s Habsburžani odločili za hazardno igro: z njimi so sklenili medsebojno dedno pogodbo, po kateri naj bi vse notranjeavstrijske dežele pripadle tisti rodbini, ki ne bo izumrla. Ženska ni mogla naslediti pokojnega vodilnega. (Očitno so Celjski mislili, da se bodo moški v družini rojevali do neskončnosti … a so se ušteli in igrali z usodo).

Question 61

Zakaj v srednjem in novem veku niso poznali/prakticirali nacionalne identitete, tako kot je to danes?

Answer 61

Npr. danes se deklariramo za Slovenca, Nemca itd., a srednji in novi vek tega ne poznata. V tistem času je bilo območje razdeljeno na dežele, ki so jih ljudje običajno prehajali, kot današnje regije. Veljala je neka deželna zavest. Nacionalna identiteta ne bi funkcionirala, ker te države niso bile narodnostno enotne, nekdo je bil lahko Kranjec, spet drugi Nemec itd.Npr. Janez Vajkard Valvasor je bil po rodu Italijan, pisal je v nemščin in govoril je nemško in slovensko, živel je na Slovenskem, na Kranjskem.

Question 62

Kaj so notranjeavstrijske dežele in kaj deželni stanovi?

Answer 62

Deželni stanovi: skupnost predstavnikov visoke duhovščine, plemstva in meščanov, ki so si za daljšo dobo izborili pravico soodločanja, skupaj z deželnim knezom, na zasedanju deželnih zborov. Habsburžani so slovenske dežele že od srede 14. stol. dalje oblikovali kot enota z imenom Notranja Avstrija oz. so jo poimenovali Notranje avstrijske dežele. Tako je ostalo do srede 18. stol. Glavno mesto teh povezanih dežel je bil Gradec.

Question 63

Kdaj se “začnejo” turški upadi pri nas?

Answer 63

Turki so začeli s svojimi roparskimi napadi v te kraje že na začetku 15. stoletja: leta 1408 se odvije turški vpad na slovenska tla (Metlika), ki velja za PRVI ZABELEŽENI VPAD. Leta 1415 so Turki prišli tudi do Ljubljane. Leta 1453 je v turške roke padel Konstantinopel (= Bizanc; danes Istanbul ali slov. Carigrad) in Turki so od tod imeli odprto pot po celi mali Aziji na območje Balkana … Po letu 1600, ko so Turki osvojili Kanižo (danes: na Madžarskem, okoli 25 km od slovenske meje), pa so začeli vdirati tudi v Prekmurje.

Question 64

Kakšne so bile posledice turških upadov?

Answer 64

Najbolj je bilo prizadeto podeželsko prebivalstvo, saj je deželna vojska branila bolj gradove in mesta. V ujetništvo naj bi bilo odpeljanih približno 200.000 ljudi. Uničenje celih vasi, požigi, ljudi so odvedli v suženjstvo. Nekateri so Turkom plačevali davek v denarju ali naturalijah.

Question 65

Kako je bila organizirana obramba pred Turki?

Answer 65

Ljudje so gradili protiturške tabore, da bi se pred njimi skrili. Prebivalstvo je organiziralo svojo obveščevalno službo: na vrhovih oz. hribih so kurili signalne ognje in se med seboj obveščali s hitrimi sli (obveščevalec/kurir na konju). Tudi zvočna signalizacija je bila učinkovita (cerkveni zvonovi). Postavljali so fizične pregrade v gozdovih iz hlodov in kamenja, izkopali so luknje in nastavljali pasti ipd.

Question 66

Kdo so bili Uskoki?

Answer 66

So najemniška vojska in priseljeno prebivalstvo, ki so jih naselili na jugu slovenskega ozemlja. Uskoki so bili hrvaški in srbski begunci iz Bosne, od koder so se umaknili pred Turki. Tako so Habsburžani krepili t. i. deželno vojsko.

Question 67

Kakšni davki so se pobirali v času turških upadov?

Answer 67

• turški davki, to so splošni turški davki, so se pobirali v Notranjeavstrijskih deželah za obrambo pred Turki. - harač ali po slovensko glavarina je davek, ki se je plačeval v deželah, ki so že bile pod nadzorom Turkov. V zameno za ta davek so kristjani smeli živeti po svoji veri. Predvsem se je pobiral na južnem Balkanu, ne pa na Kranjskem ali Štajerskem. - lokalni davek so pobirali tako, da so prišli v določeno vas in izbrali med prebivalci nekaj ujetnikov in jih s seboj odvedli v nekaj kilometrov oddaljeno postojanko. V zameno za izpustitev so zahtevali denar oz. plačilo. Ker so ljudje že bili dovolj obubožani, so navadno ponudili odkupnino v obliki enega voza hrane, drv, kako kravo, sukno (tekstil oz. lan).

Question 68

Čemu je bila namenjena Vojna Krajina?

Answer 68

Imela je posebno vlogo za obrambo pred turško nevarnostjo. Nastala je na Hrvaškem ob meji s slovenskimi deželami. Bila je nekakšna tamponska cona med slovenskim ozemljem in Balkanom. Tam so bili nastanjeni vojaki - begunci iz Srbije. Rekli so jim tudi krajišniki. Branili so mejo med Slovenijo in Hrvaško pred napadi Turkov, opozarjali s signalizacijo …

Question 69

Bi znali našteti najmanj 5 besed, ki izvirajo iz turščine?

Answer 69

Klobuk, tovor, tolmač, burek, baklava, jogurt, čutara, dude, pištola, koliba, tabor, top, šotor, torba, cula,, vampir, kragulj, pajdaš, janičar, bebec, čaj, koruza, baker, magari …