1-30 Flashcards
Kaj je izjava?
vsaka smiselna poved, ki ji lahko določimo logično vrednost. Če je pravilna ima vrednost P, če ni pravilna ima vrednost N.
Kaj je negacija dane izjave? kdaj je negacija pravilna/resnična in kdaj nepravilna/neresnična ?
je zanikanje dane izjave , označimo z A* (tabela)
Kaj je konjukcija izjav? zapiši tabelo za konjukcijo.
je vezava izjav z operacijo ‘‘in’’. to je sestavljena izjava ‘‘A in B’’. označimo z A^B. Konjukcija izjav je pravilna, le če sta obe izjavi pravilni. (tabela)
Kaj je disjunkcija izjav? Zapiši tabelo za disjunkcijo.
je vezava izjav z operacijo ‘‘ali’’. To je sestavljena izjava ‘‘A ali B’’. Označimo AvB. Disjunkcija je pravilna, če je ena izmed izjav pravilna. (tabela)
Kaj je tavtologija?
je izjava, ki je vedno pravilna (npr.vsi izreki). Veljati morajo pri vseh pogojih. vsi izreki so tavtologija, ker drugače ne veljajo.
Kaj je implikacija izjav? Zapiši pravilnostno tabelo za implikacijo.
je sestavljena izjava ‘‘iz A sledi B’’ kar označimo A=>B. pogosteje rečeno ‘‘če velja A, tedaj velja tudi B’’. Izjava A je pogoj, izjava B pa posledica. implikacija izjav ni pravilna le, če iz pravilne izjave sklepamo na nepravilno.
Kaj je ekvivalenca izjav? Zapiši pravilnostno tabelo za ekvivalenco.
je sestavljena izjava ‘‘A natanko tedaj ko B’’. označimo A<=>B. Ekvivalenca izjav je pravilna, če imata izjavi enako logično vrednost (ali sta obe P ali N).
Povejte primer dveh izjav in ugotovite pravilnost njune ekvivalenca
*primera
Kaj je prazna množica in kaj je univerzalna množica?
Prazna množica je množica brez elementov. označimo jo {}
Univerzalna množica je množica vseh elementov, ki nas v danem primeru podrobneje zanimajo.
Kaj je komplement množice? Kako označimo komplement množice in kako ga grafično predstavimo?
komplement množice A glede na univerzalno množico U je množica elementov, ki so v množici U in niso v množici A.
CA=A^C={X:(X€U )^(X€A)}
*grafično
Kaj je razlika dveh množic? Kako označimo razliko dveh množic in kako jo grafično predstavimo?
Razlika množic A in B je množica vseh tistih elementov, ki so v množici A in niso v množici B
A-B=AIB={X:(X€A)^(X€B)}
*grafično
Kdaj je množica A podmnožica množice B?
množica A je podmnožica B, če je vsak element množice A tudi element množice B. A€B
Kdaj sta dve množici enaki?
Množici A in B sta enaki natanko tedaj, ko vsebujeta enake elemente. A=B
Kaj je presek dveh množic? Kako označimo presek množic in kako ga grafično predstavimo?
presek dveh množic A in B je množica vseh tistih elementov, ki so v množici A in v množici B
X€A^B<=>(X€A)^(X€B)
Kaj je unija dveh množic? Kako označimo unijo množic in kako jo grafično predstavimo?
unija množic A in B je množica vseh tistih elementov, ki so v množici A ali v množici B.
X€AUB<=>(X€A)V(X€B)
Opišite množici N in Z in ju predstavite na številski premici
v množici naravnih števil N={1,2,3,4,…,n, n+1}
Naravna št. so podmnožica celih števil.
Na desnem poltraku so naravna št.
*grafično
Naštejte računske operacije v množici N
osnovni računski operaciji sta seštevanje in odštevanje. Poljubnima naravnima številoma a in b priredimo vsoto a+b=c; c e N
Poljubnima naravnima številoma a in b priredimo zmnožek (produkt) axb=d; d e N
Definirajte odštevanje v množici Z
za poljubni celi števili a in b je razlika števil a+b tako celo število x, da je b+x=a
Opišite vsaj tri lastnosti računskih operacij v množicah N in Z
- a+b=b+a zakon o zamenjavi seštevancev (komutativnost seštevanja)
- axb=bxa zakon o zamenjavi faktorjev (komutativnost množenja)
- (a+b)+c=a+(b+c) zakon o združevanju seštevancev (asociativnost seštevanja)
- (axb)c=a(bxc) zakon o združevanju faktorjev (asociativnost množenja)
- (a+b)c=axc+cxb zakon o razčlenjevanju (distributivnostni zakon)
definiraj soda in liha števila
naravno število je sodo število, če je deljivo z 2. Sodo št.ima obliko 2k, kjer je k naravno število. Soda naravna števila so: 2,4,6,8,10,…
naravna števila, ki niso soda, so liha in imajo obliko 2k-1, kjer je k naravno število. Liha št.so: 1,3,5,7,9,…
Pokažite, da je vsota dveh lihih števil sodo število
Vsota dveh lihih števil je sodo število, saj je
(2k-1)+(2m-1)=
2k+2m-2=
2(k+m-1)
dvakratnik naravnega števila in zato je sodo število
Pokažite, da je kvadrat lihega števila liho število
Kvadrat lihega števila je liho število, saj je
(2k-1)^2=4k^2-4k+1=2(2k^2-2k)+1 liho število
Definiraj praštevila in sestavljena števila. Naštejte tri praštevila in tri sestavljena
Praštevilo je vsako naravno število n>1, ki ima natanko dva delitelja 1 in n. npr.2,3,5,7,11
sestavljeno št. je vsako naravno št., ki ima več kot dva delitelja. npr.:4,8,12
posebnost je da1 ni praštevilo in niti sestavljeno število
Kaj je razcep naravnega št. na prafaktorje? ali je razcep na prafaktorje enoličen? koliko je praštevil?
Rzcep je zapis števila kot produkt praštevil.
razcep je enoličen. *ZAKAJ?!
Praštevil je neskončno
Opišite enega izmed postopkov za pretvarjanje, ali je dano št. praštevilo
Eratostenovo rešeto
imamo rešeto za št. npr do 100, ki so zapisana v preglednico. Izločimo 1, ker ni praštevilo in obkrožimo 2, ker je. Potem izločimo vse večkratnike št. zadnje obkroženega praštevila, ker niso praštevila .
Najmanjše neizločeno št je praštevilo, ker ni večkratnik nobenega manjšega
Definirajte največji skupni delitelj dveh naravnih števil. Razložite vsaj eno metodo za
izračun največjega skupnega delitelja dveh naravnih števil. Kdaj sta si dve naravni
števili tuji?
Največji skupni delitelj D(a,b) celih števil a in b je največje število, ki deli št. a in b. Izračunamo ga tako, da števili razstavimo na prafaktorje. Največji skupni delitelj št a in b je zmnožek skupnih potenc istih prafaktorjev iz razcepa a in b za eksponent posameznega skupnega prafaktorja števil a in b izberemo manjšega od obeh eksponentov.
Naravni št. a in b sta si tuji, če je 1 edini skupni delitelj števil a in b.
Definirajte najmanjši skupni večkratnik dveh naravnih števil. Razložite vsaj eno metodo
za izračun najmanjšega skupnega večkratnika dveh naravnih števil.
Najmajši skupni večkratnik v(a,b) števil a in b je najmajše število, ki je deljivo s številoma a in b.
Izračunamo ga tako, da števili razstavimo na prafaktorje. Najmanjši skupni večkratnik števil a in b je zmnožek potenc vseh prafaktrjev iz razcepa a in b, za eksponent posameznega skupnega prafaktorja števil a in b izberemo večjega od obeh eksponentov.
Izberite različni naravni števili med 20 in 50. Določite njun največji skupni delitelj in
najmanjši skupni večkratnik
24=2223= 2^33
32=22222=2^3*2^2
največji sk.delitelj D(24,32)=2^3=8
najmanjši sk.večkratnik v(24,23)=2^5*3=96
Povejte osnovni izrek o deljenju naravnih števil
za poljubni naravni št a in b (a>/b) obstajata taki enolično določeni števili k€N in r e N U {0}, da velja: a=kxb+r; 0/<r<b (a je deljenec, b je delitelj, k je količnik, r je delitveni ostanek)
Izberite različni naravni števili in predstavite osnovni izrek o deljenju na izbranih številih
15=3*4+3
če deliš delit. 15 z 4, dobimo dobimo da gre trikrat kar pride 12 in 3 ostane. 15 delimo s 4, dobimo količnik 3 in ostanek 2
Izberite naravno število med 5 in 10 ter naštejte elemente množice vseh ostankov pri
deljenju z izbranim naravnim številom
pri deljenju s številom 6 so možni ostanki 0,1,2,3,4,5
Za vsako izmed števil 2, 4 in 8 navedite kriterij deljivosti s tem številom
- z 2, če je na zadnjem mestu ustrezne desetiške številke številka 0,2,4,6 ali 8
-s 4, če je s 4 deljivo število, ki ga predstavljata zadnji dve števki ustrezne desetiške številke
-z 8, če je z 8 deljivo število, ki ga predstavljajo zadnje tri števke ustrezne desetiške števke
Navedite kriterij deljivosti s številom 3.
s 3, če je s 3 deljiva vsota števk ustrezne desetiške številke
Navedite kriterij deljivosti s številom 6
- s 6, če je deljivo z 2 in s 3 hkrati
Poiščite primer štirimestnega naravnega števila, ki je deljivo s 6.
št. 7194 => 7+1+9+4=21, 21:3=7
Kaj je ulomek? Kdaj dva ulomka predstavljata isto racionalno število?
ulomek je izraz oblike a/b, kjer sta a in b celi števili in b ni 0. število a je števec ulomka, število b je imenovalec ulomka a/b. zapišemo lahko tudi kot axb^-1. loči ju ulomkova črta.
ulomka a/b in c/d predstavljasta isto racionalno število natanko takrat, ko je zmnožek števca prvega ulomka in imenovalca drugega ulomka enak zmnožku števca drugega ulomka in imenovalca prvega ulomka: a/b=c/d <=> axd=bxc
vrednost ulomka se ne spremeni, če števec in imenovalec pomnožimo z istim od nič različnim celim številom: a/b=ak/bk <=> abk= bak; kni0