ZKP Flashcards
Kazensko pravo - uporaba ZPP, ZUP, ZIZ?
ZUP - izvršitev denarne kazni
ZPP - vročanje, odvzem predmetov če spor o lastnini
ZIZ - začasno zavarovanje
Katere zakone poleg KZ-1 in ZKP kazenski sodnik še potrebuje pri svojem delu?
ZIZ
ZIKS
ZOPOKD
Zakon o zaščiti prič
Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU (postopek predaje!)
ZOPNI
ZPP
ZPre
KZ iz 1994 za mladoletne
PRISTOJNOST sodišč
STVARNA PRISTOJNOST:
I. STOPNJA:
OKRAJNA SODIŠČA, KD denarna kazen ali zapor do 3L, sodi sodnik posameznik
OKROŽNA SODIŠČA, KD 3-15 let zapora ali KD zoper čast in dobro ime (javna objava) en sodnik + dva porotnika
KD 15 let zapora+: dva sodnika + trije porotniki
II. STOPNJA:
VIŠJE SODIŠČE, senat treh sodnikov
III. STOPNJA:
VRHOVNO SODIŠČE, senat petih sodnikov
KRAJEVNA:
SPLOŠNA:
- forum delicti comissi (kjer KD storjeno ali poskušeno). Zasebna tožba se lahko vloži tudi pri sodišču, na območju katerega ima obdolženec stalno/začasno prebivališče (forum domicilii). Če KD storjeno/poskušeno na območjih raznih sodišč je pristojno tisto, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek (najprej zahtevana uvedba) - forum preaeventionis.
POSEBNE KRAJEVNE PRISTOJNOSTI:
- KD s tiskom - območje sodišča, kjer je bil tisk natisnjen
- kraj storitve KD ni znan/zunaj meja RS - sodišče, kjer ima obd. stalno/začasno prebivališče
- če se ne da dognati, določi Vrhovno
Katere dokazne standarde poznaš? Kateri je potreben za odreditev hišne preiskave?
DOKAZNI STANDARDI:
- RAZLOGI ZA SUM (zbiranje info, ogledi, prstni odtisi, identifikacija … policija na lastno iniciativo)
- UTEMELJENI RAZLOGI ZA SUM (prikriti preiskovalni ukrepi, hišna preiskava, osebna preiskava)
- UTEMELJENI SUM (pripor, tudi hišni)
- prepričanost ONSTRAN RAZUMNEGA DVOMA (obsodilna sodba)
Hišna preiskava, obrazloženost odredbe, pogoji za hišno preiskavo, odločba US?
POGOJI ZA HIŠNO PREISKAVO:
- ODREDBA, izroči se tistemu, pri katerem naj se preiskava opravi
- pozove se ga, naj izroči predmete
- brez izročitve odredbe mogoča preiskava le, če je potreben učinek presenečenja
- opravi se med 6h in 22h, izjemoma ponoči
- osumljeni ima možnost, da je prisoten zagovornik - policija ga čaka 2h, če ne pride - brez njega
- če osumljeni ni dosegljiv, se mu postavi pooblaščenca po UD (Po ZKP-N. Posredno tudi preprečuje ekskluzijo)
- prisotnost dveh prič! (solenitetne/formalne priče)
ODLOČBA USRS:
OBRAZLOŽITEV ODREDBE! Potrebno je obrazložiti tako utemeljene razloge za sum kot verjetnost, da se ob preiskavi osumljenca prime/odkrije sledove KD oz. predmete, pomembne za KP
Izostanek obdolženca s predobravnavnega naroka, kako je v primeru, če je podal ugovor zoper obtožnico? Kaj pa, če ugovor ni vložen, obdolženec pa ni pristopil? Kaj, če tudi privedba ni uspešna? Kakšen pripor se odredi?
Udeležba je obvezna razen v primeru, ko je vložena obtožnica.
Če je podal ugovor se šteje, da krivde po obtožbi ne priznava, narok se ne opravi, šteje se, da se odpoveduje možnosti dogovora o poteku GO
Če privedba na predoravnavni narok v primeru, da ugovora ni vložil ni uspešna, lahko še enkrat privedba nato pa pripor za zagotovitev navzočnosti na predobravnavnem naroku (enako, kot za GO)
Ali bi se sodnik lahko skliceval na samoprijavo obdolženca, ki jo je dal policiji in v njej priznal KD še pred poukom?
DA, samoprijava, ki ni dana na pobudo policije je dovoljen dokaz.
Izločitev nezakonitih dokazov, skupine nezakonitih dokazov
Ekskluzija. Institut, ki zagotavlja enakost orožij in pomeni izjemo od načela iskanja materialne resnice.
TRI KATEGORIJE:
- dokazi, ki so pridobljeni s kršitvijo ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
- dokazi, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb ZKP-ja in je zanje v ZKP-ju določeno, da se sodna odločba na njih ne more opreti
- dokazi, ki so pridobljeni na zakonit način, vendar na podlagi nedovoljenega dokaza
V Sloveniji je uzakonjena dosledna ekskluzija dokazov. Vendar pa je slovenska sodna praksa prikazala odklon od te ureditve z uporabo metode tehtanja, in sicer s tehtanjem med kršeno ustavno pravico obdolženca in varovano pravico posameznika, ki je dokaz pridobil s posegom v pravico, ter tehtanje med prizadeto ustavno pravico obdolženca in javnim interesom za učinkovit pregon kaznivih dejanj, če je dokaze s posegom v pravico obdolženca pridobil državni organ. Poleg tega je sodna praksa pokazala odklon tudi z uporabo štirih izjem, ki jih je v zvezi z doktrino »sadežev zastrupljenega drevesa« izoblikovalo Vrhovno sodišče ZDA: izjema dobre vere, neizogibnega odkritja, neodvisnega vira in zbledelega madeža.
PRIPOR - pogoji
POGOJI:
- utemeljen sum (ali je sploh KD? ali zbrani dokazi dovolj za utemeljen sum konkretne osebe?)
- neogibno potreben za potek KP in varnost ljudi, ne da se ga nadomestiti z milejšim ukrepom
- podan kateri izmed treh pripornih razlogov:
- begosumnost
- koluzijska (ko so zagotovljeni dokazi, zaradi katerih je odrejen, se odpravi!)
- iteracijska (pazi! US: nevarnost ponavljanja premoženjskih KD praviloma ne more odtehtati posega v osebno svobodo! Mora iti za težja KD z elemente poseganja v najpomembnejše ustavno varovane dobrine drugih).
PRIPOR - kaj stori preiskovalni sodnik?
PS mora tistega, ki mu je odvzeta prostost zaslišati najkasneje v 48 urah. Obvezna formalna obramba!
Takoj po zaslišanju mora DT izjaviti, ali bo zahteval uvedbo KP ter predlagati pripor (odredi in podaljša le na predlog DT!) Sledi kontradiktorni priporni narok, ki ga odredi PS. Nato PS:
- odredi katerega od nadomestnih ukrepov in hkrati zahteva, da o nestrinjaju z DT odloči zunajobravnavni senat
- zgolj zahteva, da o njegovem nestrinjanju z DT, da se odredi pripor odloči zunajobravnavni senat
- odredi pripor (V 24urah od vročitve sklepa možna pritožba, nima suspenzivnega očitka. Senat mora odločiti v 48 urah. Zoper njegov sklep ni pritožbe, saj je senat že drugostopenjski organ!)
DT mora v 48h od obvestila o priporu vložiti pisno zahtevo za uvedbo KP sicer PS odpravi pripor in priprtega izpusti.
TRAJANJE: Po sklepu PS največ 1M, po tem sklep o podaljšanju zunajobravnavnega senata (max 2M), če KD nad 5L sme senat Vrhovnega podaljšati še za 3M (ni pritožbe). Če v tem času (torej max 6M) ni vložena obtožnica, se pripor odpravi in obdolženec izpusti.
PRIPOR - odločanje ob vloženi obtožnici
- šele predlagan - odloča zunajobravnavni senat v 48h
- obd. že v priporu, predlog za podaljšanje - zunajobravnavni senat o predlogu odloča v roku 3 dni od prejema odgovora/izteku roka za odgovor. Zoper sklep je možna pritožba.
- obd, že v priporu, ni predloga za podaljšanje predsednik senata izda sklep, s katerim pripor odpravi.
PRIPOR - po vloženi obtožnici
- Do izreka sodbe sodišča I. stopnje odloča zunajobravnavni senat, na GO sodeči senat.
Zoper sklep o odreditvi pripora se sme priprti pritožiti v 24 urah. Višje sodišče odloči v 48 urah.
Senat mora po poteku 2M (instrukcijski rok) od zadnjega sklepa o priporu po UD preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor. Dopustna nesuspenzivna pritožba. Po vložitvi obtožnice lahko pripor traja največ 2L. Če v tem času ni obsodilne sodbe, se obdolženca izpusti.
PRIPOR - ob izreku sodbe
Sodeči senat s posebnim sklepom:
- odredi pripor
- če je obtoženec že v priporu, pripor podaljša (ne more iz koluzijske, ker dokazni postopek že zaključen!)
Pripor sme trajati do nastopa kazni, vendar najdlje do izteka kazni, izrečene s sodbo sodišča I. stopnje
PRIPOR - skrajšani postopek
- odloča sodnik posameznik
- potreben obrazložen predlog DT
- podan mora biti utemeljen sum, da je osumljeni storil KD, za katero se storilec preganja po UD
- podan mora biti priporni razlog:
- begosumnost, ne glede na KD (se skriva, ne da se ugotoviti istovetnosti, druge okoliščine)
- ponovitvena nevarnost ali koluzija, če KD zoper JMR, spolno nedotakljivost ali KD s prvinami nasilja, za katera se sme izreči kazen zapora 2L ali za druga KD za katera se lahko izreče kazen zapora 3L
Pred vložitvijo obtožnega predloga max 15 dni, o pritožbi odloča zunajobravnavni senat okrožnega sodišča.
Od izročitve obtožnega predloga do konca GO max 2L, sodnik mora vsak mesec preveriti.
IZLOČITEV SODNIKA - RAZLOGI
Povezani z ustavno zajamčeno pravico do nepristranskega sodišča.
IZKLJUČITVENI razlogi (iudex inhabilis)
- s tem konkretnim KD oškodovan
- z obdolžencem, njegovim zagovornikom, tožilcem, oškodovancem, njegovim zakonitim zastopnikom/pooblaščencem v zakonski/zunajzakonski zvezi, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski do 4. kolena, svaštvu do 2. kolena
- bil z obdolžencem, njegovim zagovornikom, tožilcem ali oškodovancem v razmerju skrbnika, okskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca
- če je v isti kazenski zadevi sodeloval kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec oškodovanca oziroma tožilca, ali če bil zaslišan kot priča ali kot izvedenec;
- če je v isti kazenski zadevi sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča ali je pri istem sodišču sodeloval pri izdaji odločbe, ki se izpodbija s pritožbo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti
ODKLONITVENI razlog (iudex suspectus)
Po generalni klavzuli iz 6. točke 70. člena ZPP sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (npr. veliko prijateljstvo, veliko sovraštvo, pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev). Po presoji Vrhovnega sodišča že zaradi narave sodnega odločanja odklonitveni razlog ne more biti pravno mnenje sodnika, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije v prejšnjih zadevah oziroma odločitev sodnika v takih zadevah.
(2) Sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme odločati o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odločbo s katero je bilo odločeno o obtožbi:
1. če je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, ali je sodeloval pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico oziroma o zahtevi predsednika senata, ali če je kot sodnik za mladoletnike vodil pripravljalni postopek in je bil podan predlog za kaznovanje;
2. če se je v postopku pri odločanju o kateremkoli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah tega zakona izločiti iz spisov, če vsebina dokaza očitno ni takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev;
3. če je izdal sklep, da se priznanje obdolženca zavrne oziroma sklep, da se sporazum o priznanju krivde zavrne
