ZGODOVINA GRKI IN RIMLJANI Flashcards

1
Q

Povej lego Grčije

A

Leži v južni Evropi, leži ob sredozemskem morju. Ima razčlenjeno obalo in veliko otokov. Največji otok je Kreta. je precej gorata dežela.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj so Grki gojili?

A

Gojili so ovce, koze, olke, vinsko trto, lovili ribe…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Katera so bila prva znana plemena?

A

Prva znana plemena v Grčiji so bila Ahajci, Dorci in Jonci

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je bila Grška civilizacija?

A

Grška civilizacija je bila prva civilizacija v Evropi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

S čem proučujejo Grško zgodovino?

A

Grško zgodovino proučujejo z različnimi zgodovinskimi viri: materialni - Partenon, keramika, kipi; pisni - dela prvih zgodovinarjev, filozofov, npr. Odisej, Illiada, Republica…; ustni - bajke, miti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Ali je bila Grčija enotna?

A

Grčija ni bila enotna država, ampak je bila razdeljena na posamezne mestne polise - države. Polisi so nastali v 1. tisočletju pr. n. št.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj so bile značilnosti mestnih držav?

A

Značilnosti mestnih držav:
-majhne (5000-10000 prebivalcev, izjema Atene z 20000 prebivalci)
-k mestu spada tudi podeželje,
-imele so lastno gospodarstvo in bile politično neodvisne,
-glavni mestni trg (agora), utrjen, najvišji del mesta (Akropola)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kateri so bili najbolj znani polisi?

A

Najbolj znani polisi so bile Atene, Šparta, Korint, Tebe…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj so Grke povezovali?

A

Grke so povezovali: jezik, pisava, olimpijske igre, verovanje, miti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Naštej razlike med Šparto in Atenah - LEGA; LJUDSTVO; ZNAČILNOSTI; VZGOJA; POLITIČNA UREDITEV; SLOJI PREBIVALSTVA.

A

LEGA: Šparta - Leži Na polotoku Peloponez ob reki Evrotas. Atene - leži na polotoku Atika
LJUDSTVO: Šparta - Poselili so jo Dorci že v 9. stoletju pr. n. št. Atene - Jonci
ZNAČILNOSTI: Šparta - Je bila izrazito vojaški polis Atene - Poljedelstvo, Trgovina, pomorstvo
VZGOJA: Šparta - Špartanska vzgoja je zelo stroga Atene - v šoli samo dečki (pomen športa in glasbe)
POLITIČNA UREDITEV: Šparta - 2 kralja, geruzija/svet starešin, eforat - nadzorni svet Atene - Kraljevina, aristokracija (bogato plemstvo), demokracija
SLOJI PREBIVALSTVA: Šparta - Špartati (najvišji) Perijaki (kmetje) Heloti (sužnji) Atene - aristokracija (vladajoči sloj), demos (kmetje, obrtniki, trgovci), sužnji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kateri politik je v Atenah utrdil demokracijo?

A

Klejsten. Njegove reforme so bile uvedbe novih plemen, ustanovitev sveta petstotih (pripravljanje zakonskih predlogov, itd.) in ostrakizem (praksa, ki je omogočala izgon politikov, če so jih državljani videli kot grožnjo demokraciji)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

V času petstotih sta imela oblast ljudska skupščina in svet petstotih. Katere naloge sta upravljala?

A

Ljudska skupščina: zakonodaja. volitve, odločanje o vojni in miru, sodišče za pritožbe.
Svet petstotih: Priprava zakonodaj, nadzor uradnikov, uprava in finance, sprejem delegacij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je črepinjska sodba ali ostrakizem?

A

To je postopek, s katerim so lahko državljani z glasovanjem za deset let izgnali politika ali vplivnega posameznika, če so ga smatrali za grožnjo demokraciji.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

V času katerega politika so Atene doživele največji razcvet?

A

V času Perikla (495 - 429 pr. n. št.) - gradbeni projekti, razcvet kulture, demokracije in morska moč. Demokracija je oblika vladavine, kjer odloča ljudstvo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kako je možno, da je v Atenah lahko v politiki sodeloval vsak svobodni moški?

A

Zaradi direktne demokracije, ki temelji na enakopravni udeležbi državljanov.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Primerjaj Atensko in današnjo demokracijo

A

Podobnosti: temeljna ideja, pravica glasovanja
Razlike: Vrsta demokracije, vključevanje državljanov, št. sodelujočih, komunikacija in udeležba.

17
Q

Kaj je Akropola?

A

Akropola je dvignjen del nad mestom kjer so stale najpomembnejše stavbe.
Najpomembnejši tempelj: Patenon (Največja značilnost so stebri - Dorski, Jonski, Korinski)

18
Q

Kaj vse veš o Olimpijskih igrah?

A

Potekale so v mestu Olimp, potekale so 8. st. pr. n. št. - 4. st. pr. n. št. (Grško štetje let), Moderne Olimpijske igre - 1896. Tekmovali so samo moški (goli), Igre so posvečene bogu Zevsu. Športi: tek, skok v daljino, met diska, boks, rokoborba

19
Q

Kaj vse veš o Grških vojakih?

A

Imenovali so se HOPLIT. Grška vojska se je razdelila na Pehoto, konjenico in mornarico (triera ali triema), nosili so čelado s perjanico. Vojak je imel gor meč, okrogel ščit, sulico in oklep

20
Q

Kaj vse veš o Grško-Perzijski vojni?

A

Vzrok: Grški polisi v mali Aziji niso več hoteli plačevati perzicem. 5. stol. pr. n. št. Nasprotniki so bili Grki in Perzici. Pomembne bitke so bile: Plataje, Maraton, Termopile, Mikale. Zmagovalci so bili Grki. Posledice so bile Zlata doba Aten.

21
Q

Kaj vse veš o Peloponeških vojnah?

A

Vzrok: Atenci so porabljali denar iz skupne blagajne. 5. stol. ppr. n. št. Nasprotniki so bili Atene (Atinško - delska zveza) in Šparta (peloponeška zveza). Atene so bile boljše na morju, Šparta pa na kopnem. Zmagovalec je bila Šparta. Posledice: Oslabljeni vsi polisi, kaj je iskoristil Fillip drugi in Alexander veliki.

22
Q

Kaj vse veš o Aleksandru velikem?

A

Njegov oče Fillip 2 je v 4 stoletju pr. n. št. združil Makedonska plemena v enotno državo in osvojil Grčijo. Aleksander je v letih 336 - 323 pr. n. št. nadaljeval z očetovimi osvajanji. Ustvaril je ogromno državo (imperij), ki je segala od Grčije do Egipta na jugu in indije na vzhodu.

23
Q

Kaj so bile posledice Aleksandrovih osvajanj?

A

-mešanje Grške in Vzhodne kulture - to imenujemo Helenizem
-Grški jezik je postal svetovni jezik
-Po Aleksandrovi smrti je njegova država razpadla. Leta 146 pr. n. št. so Grčijo osvojili Rimljani.

24
Q

Kdaj je Rim nastal?

A

Rim je nastal 753 pr. n. št. kar je letnica začetka Rimskega štetja let

25
Q

Kaj vse veš o rimski vojski?

A

Za širjenje svojega ozemlja je rimska vojska potrebovala dobro vojsko. Rimska vojska se je delila na pehoto/legionar, konjenico in mornarico (ladja galeja) V vojski je bila pehota odzadaj, suličarji odspredaj in meči ter konjenica obstrani

26
Q

kako je potekala rimska vojska?

A

Do 3. stoletja pr. n. št. so rimljani zavzeli ves Apeninski polotok. V 3. in 2. stoletju pr. n. št. so se rimljani borili s Kartažanci (punci), v treh punskih vojnah so jih premagali. Otoki Sardinija, Korzika in Sicilija so postali prve rimske province. Država se je v naslednjih stoletjih širila še naprej.

27
Q

Kaj so bili razlogi za vojaško uspešnosti?

A

Pred 2000 leti je bila rimska vojska najboljša vojska na svetu. Bila je profesionalna, saj vsak ki je bil vojak je dobil tudi plačo. Imeli so tudi pse zraven. Rimska vojska je tudi vsakodnevno trenirala ure na ure.

28
Q

Katere 3 punske vojne poznaš?

A
  1. punska vojna - 264 - 241 pr. n. št. - Sicilija, Savdinja, Korzika
  2. punska vojna - 218- 201 pr. n. št. - Hispanija
  3. punska vojna - 149 - 146 pr. n. št. - Afrika
29
Q

Kdaj je imela Rimska država največji obseg?

A

V 2. stoletju pr. n. št., ko je segala: S - Britanija, reka: Ren, Donava; J - severna Afrika; V - Mezapotamija; Z - Hispanija

30
Q

Naštej deset rimskih provinc

A

Hispanija, Galija, Numidija, Britanija, Italija, Makedonija, Dalmacija, Dakija, Norik in Retija

31
Q

Razloži politični razvoj rimske države

A

Od 753 pr. n. št. do 509 pr. n. št. je bila kraljevina, njen prvi kralj rimski kralj Romul. Od 509 pr. n. št. do 27 pr. n. št. je bila republika. Od 27 pr. n. št. do 476 n. št. je bila cesarstvo, njen prvi cesar Avgust Oktavijan.