zgodovina Flashcards

1
Q

zgodovina kot veda kaj preucuje

A

Je veda ki opisuje dogodke ki so se zgodili v preteklosti, preučuje človeško družbo od njenega nastanka v času in prostoru

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

zgodovinska obdobja in letnice

A

do 3000 pr. n.s prazgodovina od 3000pr.ns. do 500 ns stari vek od 500 do 1500 ns srednji vek od 1500 do 1800 novi vek in dalje sodobni vek.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

katere civilizacije so nastale in zakaj

A

Mesopotamija

Egipčanska civilizacija

Indska civilizacija

Kitajska civilizacija

Perujska civilizacija (Inki)

Majanska civilizacija

Grška civilizacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

pomen kmetijstva

A

Osnovna oskrba

Gospodarstvo

Razvoj podeželja

Ohranjanje okolja

Kultura in tradicija

Zdravje

Energetski viri

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

sestava zdruzbe v zgodovini

A

vladarji in plemstvo
vojaki
kmetje
obrtniki
mescani
suznji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

dosezki v zgodovini

A

papir kolo koledar matematika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

nastej 3 razlicne pisave

A

crkovna, zlogovna, logografske, piktografske

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

politeizem

A

verovanje v vec bogov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

monoteizem

A

verovanje v enega boga

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kaj je polis, sestava

A

Polis je grški izraz za mestno državo, ki je bila temeljna enota antične grške civilizacije
Sestava
akropolis
agora
bivalna obmocja
zemljisca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

sistemska primerjava polisa

A

SPARTA
Imeli dva kralja
ATENA
Svoboda glasovanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kaj je demos

A

Demos je starogrški izraz, ki pomeni “ljudstvo” ali “državljani.” Iz tega izraza izhaja tudi beseda “demokracija,” ki dobesedno pomeni “vladavina ljudstva

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kaj je demokracija

A

Demokracija je oblika vladavine, kjer imajo državljani pravico sodelovati v političnem odločanju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je timokracija

A

Timokracija je oblika vladavine, kjer je politična moč dodeljena na podlagi premoženja ali družbenega statusa posameznikov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kaj je Tiranija?

A

Tiranija je oblika vladavine, kjer ima ena oseba – tiran – absolutno oblast, pogosto pridobljeno z nelegalnimi sredstvi ali z uporabo sile.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

razlika med spartansko in atensko druzbo

A

atenska druzba
Vlada: Demokracija, kjer so državljani imeli moč sodelovati v političnih odločitvah.
Vojska: Snažna mornarica, s vojsko, ki je temeljila na državljanih.

spartanska druzba
Vladata dva kralja, mestna drzava discipline
Vojska: Ena najmočnejših kopnenih vojsk.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

grske perzijske vojne

A

Grško-perzijske vojne, znane tudi kot Persijske vojne, so bile serija konfliktov med Avtokratijo.
Te vojne so imele dolgotrajne posledice za grško in perzijsko družbo ter so pomagale oblikovati zgodovino starodavnega sveta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kaksen pomen je imela ladja triera v perzijskih vojnah

A

Ladje triera so bile kljucnega pomena v napadu Salamini 480.p.ns saj so z njimi zavstavili perzijsko invazijo na grcijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

aleksander veliki njegov oce in siritev drzave

A

Aleksander Veliki je bil sin Filipa II. Makedonskega. Filip je združil Grčijo in pripravil načrte za vojno proti Perziji. Po Filipovi smrti leta 336 pr. n. št. je Aleksander postal kralj in nadaljeval očetove načrte. Osvojil je velik del perzijskega imperija, vključno z Egiptom in delom Indije, ter ustvaril enega največjih imperijev antičnega sveta. Po njegovi smrti leta 323 pr. n. št. se je njegov imperij razpadel.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kdo je Pitagora
kdo je Aristotel

A

Pitagora (pribl. 570–495 pr. n. št.) pa je najbolj znan po svojih prispevkih k matematiki, zlasti po Pitagorovem izreku
Aristotel (384–322 pr. n. št.) je bil grški filozof in polihistor, ki je močno vplival na številna področja, vključno z logiko, metafiziko bil je ucitelj Aleksandra Velikega

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kaksni so bili stebri v stari grciji

A

Korintski steber
Jonski steber
Dorski steber

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kaj je helenizem in zlivanje obeh kultur

A

Helenizem je bilo obdobje, ki je trajalo od smrti Aleksandra Velikega do priključitve Egipta Rimskega imperija

Zlivanje obeh kultur se je pojavilo zaradi Aleksandrove politike, ki je vključevala uveljavljanje grške kulture in jezikov ter sprejemanje lokalnih elementov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

miti v stari grciji

A

herakles kralj bogov
zeus polbog znan po 12 podvigih
perzej premagal meduzo (kace namesto las)

24
Q

Zgodba o Remu in Romulu

A

Romul in Rem sta bila mitološka brata, ustanovitelja Rima. Po legendi ju je volkulja vzgojila, potem ko sta bila zapuščena kot dojenčka. Romul je kasneje v sporu ubil Rema in postal prvi kralj Rima.

25
Q

kaj je rimsko cesarstvo

A

V Rimskem cesarstvu ni bilo kraljev, saj je bilo cesarstvo monarhija z cesarjem kot najvišjim vladarjem. Cesarji so imeli popolno oblast nad državo in vojsko

26
Q

kaj je rimska republika

A

Rimska republika je bila obdobje v zgodovini antičnega Rima. Oblast je bila razdeljena med različne uradnike, senat in ljudske skupščine. Vsako leto sta bila izvoljena dva konzula, ki sta skupaj vodila državo. Ta sistem je vplival na moderne demokracije.

27
Q

Prehod iz cesarstva v republiko v anticnem rimu

A

Prehod iz Rimske republike v Rimsko cesarstvo se je zgodil, ko je Oktavijan prevzel popolno oblast in postal prvi cesar Rima. To obdobje je označilo konec republike in začetek cesarstva.

28
Q

prehod v krizo v anticnem rimu

A

Prehod v krizo je bil leta 235 pr.ns in posledica tega je bila politicna vojaska in gospodarska nestabilnost

29
Q

Kaj je bila latifundija

A

Latifundija je bila velika kmetijska posest, značilna za obdobje Rimske republike in Rimskega cesarstva. Latifundije so pogosto obsegale več tisoč hektarjev zemlje in so bile last veleposestnikov

30
Q

Provinca

A

Provinca je bila upravna enota v Rimskem cesarstvu, ki je obsegala določeno ozemlje zunaj Italije

31
Q

Vzpon krscanstva v rimskem cesarstvu

A

Krščanstvo se je v Rimskem cesarstvu uveljavilo po Milanskem ediktu leta 313 n. št., ko je cesar Konstantin razglasil versko svobodo

32
Q

Dosezki rimskega imperija

A

Arhitektura: Kolosej, Panteon, akvadukti

Ceste: Obsežna mreža umetno izdelanih cest

Pravo: Temelji sodobnega pravnega sistema

Inženiring: Napredne tehnike gradnje, uporaba betona

Kultura: Prispevek k umetnosti, literaturi, filozofiji

33
Q

Zgodovinske najdbe na slovenskem ozemlju

A

Divje babe: Jamski medved iz Idrijske doline, najstarejši znani piščal, stara približno 60.000 let
Potočka zijalka: Znana po najstarejši ohranjeni šivanki v Evropi, stara približno 35.000 let
Ajdna: Jamsko bivališče nad Potoki, z najdbami iz kamene dobe
Emona: Arheološko najdišče v Ljubljani, z ostanki rimskega mesta
Vaška situla (tudi Situla z Vač) je ena najbolj znanih in dragocenih najdb iz zgodovine Slovenije

34
Q

kaj je norisko kraljestvo in kako je povezano z celjem

A

Norisko kraljestvo je bilo keltsko kraljestvo, ki je obstajalo pred priključitvijo Rimljanom. Njegovo glavno mesto je bila Noreja, zdaj del Avstrije
Povezava z Celjem: V sklopu Noriškega kraljestva je bilo tudi naselje Celeia (današnje Celje

35
Q

rimska doba na slovenskem ozemlju

A

V rimskem obdobju je današnja Slovenija postala del Rimskega cesarstva. Rimljani so ustanovili naselja, zgradili ceste in trgovske poti, ki so povezovale ozemlje z ostalimi deli cesarstva.

36
Q

ostanki na ozemlju slovenije

A

Emona (Ljubljana)

Celeia (Celje)

Petovio (Ptuj)

Rimske ceste

37
Q

Bitka pri Fridigu

A

Bitka pri Frigidu (394 n. št.) je bila spopad med vzhodnorimskim cesarjem Teodozijem I. in zahodnorimskim uzurpatorjem Evgenijem. Teodozij je zmagal.

38
Q

prehod v rimski imperij

A

Prehod v Rimski imperij se nanaša na obdobje, ko se je Rimsko cesarstvo razširilo in postalo ena največjih imperijev antičnega sveta. To obdobje se začne z ustanovitvijo Rimske republike leta 509 pr. n. št. in traja do propada Rimskega cesarstva leta 476 n. št. na zahodu in 1453 n. št. na vzhodu.

39
Q

preseljevanje ljudstev

A

Preseljevanje ljudstev (4.–6. stoletje n. št.) je bilo obdobje množičnih selitev germanskih in drugih ljudstev v Rimski imperij. To je prispevalo k propadu zahodnorimskega cesarstva in oblikovanju novih evropskih narodov.

39
Q

kdo so germani in zakaj so se selili na zahod

A

Germani so bila skupina ljudstev iz srednje in severne Evrope. Na zahod so se selili zaradi pritiska Hunov, iskanja boljših zemljišč in bogastva Rimskega imperija.

40
Q

franki in njihova naselitev

A

Franki so bili germansko ljudstvo, ki se je naselilo v Galiji (današnja Francija) in postavili temelje za močno kraljestvo po padcu Zahodnega rimskega cesarstva.

41
Q

frankovska drzava

A

Frankovska država je bila močna evropska država po padcu Zahodnega rimskega cesarstva. Trajala je od leta 509 n. št. do 843 n. št., ko je bila razdeljena s pogodbo v Verdunu

42
Q

kdo je bil karl veliki in njegovi dosezki

A

Karel Veliki (742-814) je združil Zahodno Evropo, bil okronan za cesarja leta 800, spodbudil kulturno preporod in reformiral upravo.

43
Q

siritev frankovske drzave

A

Širitev Frankovske države je potekala od 5. stoletja dalje, z največjimi osvajalskimi dosežki pod Karlom Velikim, ki je združil Zahodno Evropo in bil leta 800 okronan za cesarja Rimljanov.

44
Q

propad frankovske drzave

A

Propad Frankovske države se je začel po smrti Karla Velikega leta 814. Njegovi sinovi so se borili za oblast, kar je vodilo v Verdunsko pogodbo leta 843. Država je bila razdeljena na tri dele: Zahodno Frankovsko kraljestvo (romanska Francija), Vzhodno Frankovsko kraljestvo (Nemško cesarstvo) in Srednje Frankovsko kraljestvo (romanska Italija)

45
Q

bizantinsko cesarstvo

A

Bizantinsko cesarstvo (395-1453) je bilo vzhodni del razdeljenega Rimskega cesarstva, ki ga je ustanovil Konstantin I. Veliki, ki je prestolnico premestil iz Rima v Konstantinopel (danes Istanbul)

46
Q

justinijan in njegov pomen

A

Justinijan I., znan tudi kot Justinijan Veliki, je bil vladar Vzhodnega rimskega cesarstva (527-565). Bil je pomemben zaradi:

Ureditve rimskega prava: Ustanovil je Justinijanov kodeks, ki je združil in urejal rimsko pravo.
47
Q

cerkev bazilika sv marka

A

Bazilika sv. Marka v Benetkah je ena najbolj znanih cerkvenih stavb v Italiji, znana po svoji bizantinski arhitekturi in bogastvu okrasja. Zgrajena je bila v 9. stoletju, da bi hranila posmrtne ostanke svetega Marka, ki so jih Benečani leta 828 pretihotapili iz Aleksandrije

48
Q

arabska drzava

A

Zgodovina arabskih držav na kratko:

Starodobni časovi: Prisotni v Mezopotamiji in Levantu.

Razcvet islama: 7. stoletje, ustanovitev islama.

Arabski kalifati: Rashidun, Umayyad, Abbasid.

Osmansko cesarstvo: 16. stoletje prevlada nad arabskimi deželami.
49
Q

kdo je bil mohamed

A

Mohamed (570-632 n. št.) je bil ustanovitelj islama in velja za zadnjega preroka v tej veri. Rodil se je v Meki in začel prejemati božja razodetja pri 40 letih. Njegova učenja so zbrana v Koranu, svetem besedilu islama

50
Q

romanje v meko

A

Muslimansko romanje se imenuje Hadž in je eno od petih stebrov islama. Vsak musliman, ki je fizično in finančno sposoben, mora vsaj enkrat v življenju opraviti to romanje v Meko. Hadž vključuje različne obrede in traja približno pet dni.

51
Q

kam so se muslimanske drzave sirile

A

Muslimanske države so se širile:

7. stoletje: Arabski polotok.

8. stoletje: Severna Afrika, Španija, Srednja Azija.

9.–10. stoletje: Indijski podkontinent, južna Italija.

11.–15. stoletje
52
Q

islamska zapuscina

A

Islamska zapuščina vključuje dosežke v znanosti, medicini, arhitekturi (npr. Alhambra), umetnosti (kaligrafija), književnosti (“Tisoč in ena noč”), filozofiji, teologiji in pravu (šarija).

53
Q

vpadi ljudstev v arabske drzave

A

Vpadi ljudstev v arabske države:

Arabsko-bizantinske vojne: 

Padec Sasanidskega cesarstva: 

Križarske vojne: 

Mongolsko osvajanje:
54
Q

kaj je fevdalizem in njegov sistem

A

.Fevdalizem je bil družbeni in gospodarski sistem v srednjem veku, ki temelji na lastništvu zemlje in hierarhični strukturi družbe
Tukaj je kratek povzetek:

Kralj: Najvišja oseba v sistemu, ki podeli zemljo plemičem.

Plemiči (vazali): Pridobili so zemljo od kralja in se obvezali, da bodo kralju nudili vojaško službo.

Kmetje (servanti): Svojo zemljo so delili s plemiči in plačevali dajatve ali opravljali delovne obveznosti.
55
Q

fevdalna piramida

A

Kralj: Najvišji vladar, ki deli zemljo plemičem.

Plemiči (vazali): Prejemajo zemljo od kralja v zameno za vojaško službo.

Ritniki: Podrejeni plemičem, zagotavljajo vojaško službo in upravljanje zemljišč.

Kmetje (servi): Delajo na zemlji plemičev in plačujejo dajatve ali opravljajo delovne obveznosti.

56
Q

fevdalisko gospostvo

A

Fevdalno gospostvo:

Gospodar: Lastnik zemljišča.

Kmetje: Obdelujejo zemljo, plačujejo dajatve.

Zemljišče: Razdeljeno na demesne in zemljišča za kmete.