Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Geografija > Zemljino površje > Flashcards

Zemljino površje Flashcards

1
Q

Kaj sestavlja notranjo zgradbo zemlje

A

Lahko jo ponazorimo z mehko kuhanim jajcem:
Zemljina skorja (jajčna lupina - > 1% mase Zemlje)
Plašč (beljak-> 80% mase)
Jedro (rumenjak - > 19%)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaj sestavlja Zemljino skorjo

A

sial -> kontinentalna skorja = granitna plast (do 70 km)
sima -> oceanska skorja = bazaltna plast (do 12 km)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kje je najtanjša debelina zemljine skorje in kje najdebelejša

A

najtanjša je pod oceani, pod gorami pa najdebelejša

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

ravnotežju v Zemljini skorji med lažjimi litosferskimi ploščami in težjo gostejšo astenosfero rečemo

A

izostazija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kaj sestavlja litosfero

A

sial, sima in krofesima (zemljina skorja in zgornji del plašča)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

kakšno debelino ima litosfera

A

100 km

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

razloži od kje je sial dobilo ime

A

Si = silicij, Al = aluminij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

razloži od kje je sima dobila ime

A

Si =silicij, Ma = magnezij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

zemljino jedro

A

zunanje jedro - tekoče ag. stanje
notranje jedero - trdno ag. stanje
NiFe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kaj sestavlja zemljin plašč

A

zgornji del plašča -> KroFeSiMa (krom, železo, silicij, magnezij) in astenosfera (plastična = tekoča - mehka)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kakšne vrste gibanja litosferskih plošč poznamo

A

vertikalno (vzrok: izostazija)
horizontalno (vzrok: tokovi magme v astenosferi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kaj je izostazija

A

ravnotežje v Zemljini skorji med lažjimi litosferskimi ploščami in gostejšo astenosfero. plošče se gibljejo glede na obtežitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kaj je glavna spojina v granitu in koliko % je ima

A

granit ima 80 % SiO2 (kremena)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

na kaj je razdeljena litosfera

A

na številne litosferske plošče, ki se pomikajo po astenosferi (zaradi plastične podloge)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

zakaj se litosferske plošče premikajo

A

zaradi magmatskih tokov v zemljinem plašču

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kakšne teorije tektonike plošč imamo

A

wegenerjeva teorija (kontinenti se premikajo in učasih so bili povezani - pangea)
teorija o tektoniki plošč

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

kdaj je bila pangea in na kaj se je delila

A

v obdobju mezozoika,
na severno lavrazijo in južno gondvano,
pramorje tetis
okoli ocean phantalosa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

kaj je teorija o tektoniki plošč

A

da imamo več litosferskih plošč -> velike
-> male

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

naštej velike litosferske plošče

A

Tihooceanska, Severnoameriška, Južnoameriška, Afriška, Euroazijska, Indoavstralska, Antarktična plošča, plošča Nasca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

naštej male litosferske plošče

A

Kokos, Karibska, Juan de Fuca, Jadranska, Egejska, MAloazijska, Arabska, Iranska, Filipinska plošča

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kakšne posledice je imelo premikanje litosferskih plošč

A

razmikanje plošč - konstruktivni stik
približevanje plošč
prelomi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

razmikanje plošč

A

zaradi globinskih tokov v plašču
na šivih nastaja novo oceansko dno v obliki podmorskih hrbtov (nastajajo gorovja). razpoke polni tekoča balzatna lava (potresi, vulkani)
S in J amerika se oddaljujeta od Evrope in Afrike -> sredi atlantika nastaja srednjeatlantski podmorski hrbet (2-5cm/leto)
hrbti v pacifiku in indijskem oceanu (vzhodnopacifiški greben - 10 cm nove skorje na leto)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

približevanje plošč - a) oceanska + oceanska

A

se približujeta, upogneta navzdol
globokomorsi jarek (vulkanski otoški lok):
- kurilski jarek + otočje kurili
-japonski jarek + japonska
- filipinski jarek + otočje filipini
- marianski jarek + mariani

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

približevanje plošč - b) oceanska + kontinentalna (konzervativni stik - subdukcija)

A

gorovje, veliko vulkanov -> jarek
tanjša oceanska se upogne in podrine (skorja se tali, zaradi napetosti ob tem nastajajo potresi in vulkani) pod debelejšo celinsko pod kotom 45 ° v astenosfero.
posledica teh močnih bočnih in navpičnih pritiskov je OROGENEZA (oros = gora, geneza = razvoj) ali gorotvorni proces ali gibanje
andi (pl. nazca in J-ameriška pl.)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

približevanje plošč - c) kontinentalna+ kontinentalna - kolizija

A

trčita dve kontinentalni plošči
ker sta debeli in relativno lahki, nobena ne potone pod drugo -> čelno trčita
na stiku nastajajo ogromni pritiski, ki povzročijo, da se sedimenti nagubajo in dvignejo v najvišja gorstva, plošči pa se zvarita skupaj
himalaja: indoavstralska in evrazijska plošča, pred 10 mio. leti, pritiski se nadljujejo še danes - potresi
najmlajša orogeneza je ALPIDSKA (terciar - 65 mio. let nazaj) -> nastala so mladonagubana gorstva: skalno gorovje, andi, pireneji, atlas, alpe, apenini, dinarsko gorstvo, karpati, balkan, pondsko g. (turčija), kavkaz, himalaja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

prelomi

A

so stiki med lit. pl., kjer te drsijo druga ob drugi
prelom Sv. Andreja: loči tihooceansko ploščo od severnoameriške (1000 km od kalifornijskega zaliva do San Franciska), pogosti potresi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

zemeljske ere

A

predkambrij, paleozoik, mezozoik, kenozoik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

predkambrij

A

4,6 mrd. let
zemeljski pravek, čas od nastanka Zemlje kot planeta do časa, ko se začne v morju močneje razvijati življenje in nastanejo prvi fosili. ohranijo se zametki celin (magmatske in metamorfne kamnine), to so današnja jedra kontinentov v obliki ščitov (višavja) in plošč (nižavja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

jedra kontinentov (2 obliki)

A

ščiti
plošče

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

ščiti

A

kanadski, gvajanski, brazilski, afriški, baltski/baltiški, indijski, avstralski

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

plošče (mlajše ussedline)

A

ruska, sibirka,arabska

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

paleozoik

A

570 mio. let
razcvetelo se je življenje v morju, razvilo se je tudi na kopnem. kontinentni so se združili v enoten prakontinent Pangeo, ki pa je že proti koncu paleozoika začela razpadati

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

periode paleozoika

A

kambrij, ordovicij, silur, devon, karbon (premog), perm

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

orogeneze v paleozoiku

A

kaledonska (starejši paleozoik - silur) - KALEDONIDI (npr. skadinavsko gorovje, škotsko višavje …)
hercinska (mlajši paleozoik - karbon) - sredogorja Z in srednje Evrope (npr. kastiljsko g., centralni masiv, ardeni …). pomembna zaradi rudnega bogastva, zlasti črnega premoga!

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

vrste premoga!!!

A

šota, lignit, rjavi premog, črni premog, antriacit!!!

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

kako je nastal črni premog

A

toplo in vlažno podnebje; bujna pragozdna vegetacija; gigantske praproti, preslice in pečetnikovci. iz njih nastane v anaerobnih okoljih (v obrežnih močvirjih, v vznožjih hercinskih gorstev)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

kaj se je iz paleozoika ohranilo v sloveniji

A

premo-karbonske skrilavice in peščenjake (golovec, grajski grič, rožnik, šišenski hrib …)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

mezozoik

A

245 mio let
relativno mirno obdobje, razpadanje pangee, med evrazijo in afriko se razteza velikansko sredozemsko pramorje TETIS; tu se odlagajo debele skladovnice sedimentnih kamnin, tudi apnenci in dolomiti naših Alp in Dinarskega gorstva
fosili prvih ptic in dinozavrov
proti koncu mezozoika se začne alpidska orogeneza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

obdobja v mezozoiku

A

trias, jura, kreda

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

kdaj se začne alpidska orogeneza

A

na koncu mezozoika in začetek kenozoika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

katere orogeneze poznamo!!!!!

A

kaledonska, hercinska, alpidska!!!!!

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

kenozoik - novi zemeljski vek

A

65 miljon let
terciar, kvartar

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

terciar

A

alpidska orogeneza doživi višek, nastanejo danes najvišja gorstva - mladonagubana gorstva
morje tetis se počasi umika, morski zaliv sega do Panonske kotline - panonsko morje
nastaja rjavi premog in lignit

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

kvartar

A

2 mio
plestocen: obdobje menjavanja ledenih in medledenih dob ( 4 ledene dobe/14 led. dob), alpe pokrite z ledeniki
holocen ali geološka sedanjost (10 000 let): podnebje se normalizira, človek, naplavine ob rekah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

iz česa so kamnine

A

iz mineralov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

povej iz katerega minerala je določena kamnina

A

apnenec ….. CaCO3 - kalcit
dolomit ……. CaMg(CO3)2 - dolomit
granit ………. SiO2 - kremen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

kaj so rudnine

A

minerali, ki imajo gospodarski pomen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

glede na kaj ločimo kamnine

A

starost, način nastanka, kemijsko sestavo, fizikalne oz. mehanske lastnosti, propustnost vode

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

starost kamnin v sloveniji

A

mezozoik, terciar, kvartar, paleozoik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

vrste kamnin po nastanku v sloveniji

A

sedimentne kamnine (93 %), metamorfne kamnine (4 %), magmatske kamnine (3%)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

magmatske kamnine se delijo na kaj

A

globočnine
predornine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

globočnine

A

strjevanje magme v Zemljinin notranjosti: granit, tonalit (granodiorit - tlakovanje pločnikov) (na pohorju)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

prodornine

A

strjevanje lave na površju -bazalt (črne barve)
najodpornejše kamnine so globočnine. obsežna območja na svetu, ki so zgrajena pretežno iz granita so ščiti. magmatske kamnine imajo kristalno strukturo (so plastovite)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

vpliv magmatskih kamnin

A

relief: manjše strmine, zaobljen relief
propustnost vode: nepropustne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

sedimentne kamnine (usedline)

A

nastale so z usedanjem delcev, bodisi na kopnem bodisi (predvsem) v morju (sedimentacija). sedimentne kamnine prepoznamo po plastovitosti oz. slojevitosti (so se nakladale plast za plastjo)
v sloveniji prevladujejo sedimentne kamnine -> apnenec ( kredski, jurski …); -> dolomit
apnenec - topen v vodi (kemično preperevanje - korozija)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

delitev sedimentnih kamnin glede na nastanek

A

mehanske ali klastične
kemične
biokemične ali organske

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

mehanske sedimentne kamnine

A

zunanji dejavniki delce preperelih kamnin odnesejo in drugje odložijo
delijo se na nesprijete in sprijete

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

nesprijete in sprijete sedimentne kamnine

A

grušč (ostro grobat) …… breča
prod (zaobljeno) ………… konglomerat
pesek …………………………. peščenjak
glina ………………………….. glinovec (črne barve - kem preperev.)
lapor (terciarna gričevja, SV gričevja, goričko, slo gorice - med muro in dravo; haloze, predalpe, pohorje, kozjak, vinske trte)
fliš ->
tuf: -je sprijet vulkanski pepel (gradbeni material)
- nastane z usedanjem vulkanskega prahu (kamnolom Peračica/Brezje)
fliš: menjava plasti različnih kamnin: -peščenjak (JZ slo - Šavrini, Brkini, Vipavska brda, Goriška brda)
-lapor …

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

kako so nastale kemične sedimentne kamnine

A

z izločanjem mineralnih snovi iz vodnih raztopin

60
Q

katere so kemične sedimentne kamnine

A

apnenec: sprijeto apnenčasto blato
dolomit: sprijeto apnenčasto in dolomitovo blato
siga (CaCO3): v kraških jamah, kapniki

61
Q

kako nastanejo biokemične sedimentne kamnine

A

z usedanjem ostankov organizmov v morju

62
Q

kako nastane biokemični apnenec in kakšne vrste apnenca so

A

nastane s fosili: koralni apnenec, školjčni apnenec, lehnjak (travertin) (plitvička jezera, jezersko) (10 % HCl)

63
Q

opiši nastanek metamorfnih kamnin

A

nastale so s preobrazbo oz. metamorfozo iz magmatskih ali sedimentnih kamnin, globoko pod površjem, kjer so močni pritiski in visoke temperature.

64
Q

naštej metamorfne kamnine in opiši kako so nastale

A

marmor: nastal s preobrazbo apnenca ali dolomita (josipdol, kamnolom lipica/hotavlje/lesno) (brdo/podpeč -> to ni marmor, samo apnenec)
gnajs: s preobrazbo granita

65
Q

naštej notranje oz. endogene procese

A

orogeneza, vulkanizem, potresi

66
Q

naštej zunanje oz. eksogene procese

A

preperevanje (mehanični, kemijsko, biološko), erozija, denudacija (denu = razlaganje), akumulacija

67
Q

kako uplivajo eksogeni procesi na kamnine

A

oblike se neprestano spreminjajo, kamnine fizikalno ali mehanično razpadajo, nastali drobir pa vode, led in veter odnašajo z višin v nižavja, kjer se odlaga.

68
Q

kaj sta glavni gibali eksogenih procesov

A

sončno sevanje in zemeljska gravitacija

69
Q

kaj je preparevanje in pod kakšnim vplivom nastane

A

mehanska in kemična sprememba kamnin, ki nastane pod vplivom atmosferilij (temperetura, voda s kislino in kisik) in humunskih kislin (razpad organskih snovi) - končni produkt je preperina

70
Q

kaj je mehansko preperevanje, kaj je vzrok zanj in kje je najintenzivnejši

A

razgradnja kamnin brez spremembe mineralne zgradbe. vzrok: temp. spremembe - kamnine pokajo, se drobijo - mraz to pospeši (led v razpokah in se razširi). najintenzivnejše je v puščavah, v visokih gorovjih, v subpolarnih območjih

71
Q

kemično preperevanje: kako deluje

A

voda, obogatena s kislinami, kamnine raztaplja ali jih spreminja v drugačne mineralne spojine.

72
Q

od česa so odvisene kemične spremembe

A

od količine padavin, toplote (najintenzivnejše v vlažno-tropskih območjih)

73
Q

katera kamnina je najbolj znana za raztapljanje in kako se imenuje

A

apnenec, korazija: več je CO2 , hitrejša je
voda dobi CO2 iz zraka, še več pa iz prsti in organizmov v njej. v vodi raztopljen apnenec se izloča kot kalcit na 2 načina:v kraških jamah - SIGA (pogoj: izhajanje CO2 iz razpršenih kapljic); na prostem iz rečne vode - LEHNJAK

74
Q

kako poteka biološko kemično preperevanje

A

korenine v razpokah izločajo kisline, mikroorganizmi (bakterije), alge, mahovi in lišaji s svojimi kislinami delujejo na živo skalo. pomembne tudi druge živali (deževniki, krti …), ki z rovi odpirajo pot zunanjim vplivom. močno zlasti v morju: vpliv morrskih organizmov zlasti na apnenec

75
Q

kaj je mehansko biološko preperevanje

A

mehanski vpliv korenin

76
Q

kaj je denudacija

A

ploskovno odnašanje (lat. denudo = razgaljam)

77
Q

kaj je vzrok za denudacijo

A

težnost

78
Q

katere oblike denudacije poznamo

A

odplakovanje, gorski podori, melišča, zemeljski plazovi in usadi, solifukcija

79
Q

kaj je odplakovanje (denudacija)

A

voda odnaša fine delce preperine in prsti (kalna voda z njive), najmočnejše v mehiki neodpornih kamninah - fliš v Sloveniji - Istra, brkini, goriška brda; najintenzivnejše po daljši suši, zlasti v območjih brez gozdne odeje in z malo padavin (le občasni nalivi): stepe, prerija, savanska in monsunska območja
nastane povsem nerodoviten svet BADLANDA, z globokimi erozijskimi žlebovi rabzradana pokrajina, kjer je voda odnesla vso prst

80
Q

kaj pospešuje odplakovanje

A

prekomerno krčenje gozda, nepravilna obdelava tal (terase)

81
Q

ogrožena območja odplakovanja

A

brazilski pragozd, savanska afrika … dezertifikacija, notranjost indije

82
Q

kako še drugače rečemo odplakovanju

A

erozija prsti

83
Q

kaj je sahel

A

prehodno območje med travnato savano in puščavo. poteka južno od sahare od atlantika do indijskega oceana. pomankanje padavin … ni možno gojiti … dolgotrajne suše

84
Q

kaj so gorski podori

A

odlommi se izpodkopana skalnata stena, tudi ob potresu; največji v alpah - podor dobrača na koroškem

85
Q

kaj so melišča

A

padanje in nabiranje grušča ob vznožju strmih sten, zlasti v visokih gorovjih z malo padavin -apnenčasta gorovja

86
Q

kaj so zemeljski plazovi in usadi

A

zdrsnejo plasti sipkega materiala, prepojene z vodo, pogosto v morenskem gradivu, laporju, dolomitu, ilovicah; slovenske gorice, polhograjski dolomiti

87
Q

kaj je solifukcija

A

počasno, komaj opazno polzenje odtajene vrhnje plasti po permafrostu (stalno mrzla tla), naklon manjši kot 2°, pijani gozdovi, problem gradnje, piloti - voda jih zabetonira, zmrzne, globalni problem: taljenje permofrosta - močvirja, sproščanje metana - toplogredni plin

88
Q

kaj je erozija

A

odnašanje in brazdajoče delovanje
tekoče vode …. rečna ali FLUVIALNA erozija
ledu ……………… ledeniška ali GLACIALNA
vetra …………….. vetrna ali EOLSKA - KORAZIJA
morja ……………. morska ali ABRAZIJA

89
Q

kaj je akumolacija

A

ko preneha transport, se prične kopičenje gradiva ali akumolacija, nastajajo akumulacijske oblike: rečne delte (mississippi), morrene (pri ledenikih), vršaji (stožčaste naustine ob izstopu ozkih dolin v široko glavno dolino), sipine ali dine, plaže ali žala

90
Q

kateri so vulkanski produkti (prodirajo)

A

plinasti … vodna para, plini - CO2, H2S, SO2
tekočih … tokovi lave, vulkansko blato (H2O + vulkanski pepel)
trdnih ….. vulkanski pepel = prah, bombe (večji kosi skal/magme, ki jih vrže v zrak), lapili (majhni koščki raztrgane kamine)

91
Q

kako se še z drugo besedo reče izbruh

A

erupcija

92
Q

naštej dele vulkana in ga nariši

A

magmatsko ognjišče ali talilnik, kanal ali kamin, krater - žrelo (kaldera - razširjen krater), stranski krater ali parazitski vulkan, žile, piroklastični tok (+magma -> lava)

93
Q

kje so vulkanska območja

A

aktivni stiki med litosferskimi ploščami

94
Q

kaj so prednosti in slabosti pri življenju zraven vulkana

A

hitro razpadanje vulkanskih produktov -> rodovitna prst -> gosta poselitev -> veliko žrtev

95
Q

naštej aktivne ali žive vulkane in koliko jih je

A

500 vulkanov, 20 - 30 naj bi jih vsako leto izbruhnilo
Vezuv, Etna, Stromboli, Sv. Helena, Kilimandžaro, Havaji, Fuji-san

96
Q

ugasli ali odmrli/speči vulkani: kateri je najbolj znan in jih malo opiši

A

lahko ožive; krakatau - najmočnejši izbruh v zgodovini, Sundski preliv (Indonezija), leta 1883, 80 km visok oblak pepela, 30 m tsunamiji, 36 000 žrtev, 300 m globoko kotlino je zalilo morje, slišijo več kot 100 km daleč

97
Q

novi vulkani: kateri je

A

paracutin: 1943, sredi njive s koruzo, Mehika (600 m) …

98
Q

lastnosti lave

A

ob izbruhu ima 1100 °C
1) redka bazaltna
2) gosta granitn

99
Q

kaj je redka bazaltna lava, značilnosti in nariši vulkan, ki ima tako lavo

A

izpod oceanske skorje, temna bazaltna, redka, hitro tekoča, mirna, brez eksplozije, le do 300 m visoki curki lave, ki se na široko razliva v okolico
kata lava je v ŠČITASTIH ALI HOMOGENIH vulkanih (npr. Havaji -> mauna loa - najvišja gora; mauna kea, kilauea)

100
Q

kaj je gosta granitna lava (sijal nastane iz tega), značilnosti in nariši vulkan, ki ima tako lavo

A

izpod kontinentalneskorje, težko tekoča, židka, hladnejša, z več vode kot bazaltna, se hitro strdi, voda in plini se blizu površja sporščajo, eksplozivna erupcija; visok oblak pepela
plastoviti vulkani - stratovulkani ali vulkani vezuvskega tipa. včasih silovita eksplozija odtrga vrh stožca - KALDERA ali močno razširjen krater, kjer nastane nov stožec ali KAPA. kaldera nastane tudi, če se vrh sesede v izpraznjen talilnik npr. kaldera Vezuva meri 3,5 km,

101
Q

kaj so še drugi vulkanski pojavi ali POSTVULKANSKI pojavi

A

fumarole: uhaja vodna para; solfatare: SO2, H2S; mofete: CO2; gejzirji: izbruhi vroče vode in pare v časovnem zaporedju (do 70 m visoko) - yelowstonski park, islandija gejzir STROKKUR na islandiji: najbolj znan, do 40 m visoko, na 4 - 8 min

102
Q

kaj so prednosti vulkanizma

A

rodovitna prst, ki nastane na vulkanskih kamninah (filipini in indonezija- ruž)
vulkanske kamnine uporabljajo v gradbeništvu, kot gradbeni in okrasni kamen
različni minerali nahajališča zlata, srebra, bakra, žveplov salfatar
geotermalna energija: ogrevanje stanovanj in rastlinjakov, bazenov, proizvodnja električne energije
turizem

103
Q

kaj so slabosti vulkanizma

A

lava in tekoči strupeni plini
vulkanski prah in pepel, ki lahko popvzroči začasne podnebne spremembe
vulkanske bombe
blatne poplave - vulkansko blato
potresi - podmorski izbruhi -> tsunamiji
človeške žrtve in velika materialna škoda

104
Q

vrste potresov glede na vzrok

A

tektonski, vulkanski izbruh, umetni, udorni

105
Q

učinki potresa

A

magnituda ppotresa (moč)
globina hipocentra (najnevarnejši 5 - 30 km)
vrsta tal (granit - bolje, pesek - počasneje potuje-dlje časa in bolj nevarno)
oddaljenost od epicentra
gostota poselitve
vrsta gradnje
ozaveščanost ljudi

106
Q

kaj je potres

A

nenadno in sunkovito tresenje zemljine skorje, ki nastane zaradi premikanja tektonskih plošč.

107
Q

kaj je HIPOCENTER

A

izhodišče ali žarišče potresa (5 do 30 km lahko 700 km)

108
Q

kaj je EPICENTER ali nadžarišče

A

točka kjer potresni sunek doseže površje

109
Q

kako se imenuje naprava za merjenje moči potresa

A

SEIZMOGRAF nariše seizmogram

110
Q

kako določamo MAGNITUDO (velikost - količino sproščene energije)

A

z 9-stopenjsko Richterjevo lestvico, učinke potresa pa z 12-stopenjsko evropsko makroseizmično lestvico - EMS

111
Q

kako nastanejo najmočnejši potresi

A

na robovih tektonskih plošč, ko plošče drsijo druga b drugi. ob drsenju nastaja močno trenje, napetost v kamninah pa naraščajo, dokler te ne počijo in pride do hitrega zdrsa, ki ga občutimo kot potres. skozi tla se širijo potresni valovi

112
Q

kaj so neposredni učinki potresa

A

smrtne žrtve in velike gmotne škode na stavbah, prometnicah in komunalni infrastrukturi

113
Q

kaj so posredni učinki potresa

A

proženje podorov in zemeljskih plazov, požari, cunamiji, izbruhi bolezni zaradi hegienskih razmer, panika med ljudmi in drugo

114
Q

kje in zakaj je slovenija najbolj ogrožena

A

v osrednji, severozahodni in jugozahodni sloveniji so najbolj ogroženi, ker leži na stiku manjših tektonskih plošč. (lj. kotlina, posočje …)

115
Q

kateri je največji potres na svetu glede na žrtve in glede na moč in glede na trajanje

A

glede na žrtve: potres na kitajskem leta 1976
glede na moč: čile 9.3
glede na čas: aljaska, 7 min, 9,2

116
Q

cunamiji

A

ima veliko valovno dolžino, hitrost je 800 km/h ali več na odprtem oceanu, blitu obale se zmanjša hitrost, a višina se poveča do 30 m

117
Q

kakšne tipe površja poznamo

A

rečni relief, ledeniški r., kraški r., veterni r., obalni r.

118
Q

kaj je najsnovnejša reliefna oblika

A

dolina

119
Q

kako se lahko še reče rečnemu reliefi

A

fluvialni, normalni

120
Q

kakšne lastnosti ima rečna dolina (prerez) in nariši ter označi

A

prečni: ozka, globoka dolina
široka dolina s ploskim dnom
podolžni prerez: padec reke = rečni strmec (zgornji, spodnji, srednji)
pobočje, obrežna ravnica, dno, rečna struga

121
Q

kaj je rečni strmec

A

pove nam za koliko m nadmorske višine se reka spusti na 1 km svoje poti, izraža se v promiljih

122
Q

eksogeni procesi rečnega reliefa

A

rečna erozija in rečna akumolacija

123
Q

rečna erozija

A

globinska - reka dolbe v globino/strugo poglablja -> ozke in globoke reke
vrtinčasta - vrtinčenje ob skalni steni, erozijski lonci
bočna - reka strugo širi/širi dno doline -> doline s ploskih dnom
selektivna - erozija na različno odpornih kamninah, mehkejše kamnine reka hitreje erodira

124
Q

rečna akumolacija

A

reka material, ki ga odlaga, sortira po velikodti ob toku navzol

125
Q

kakšne vrste dolin glede na prečni prerez moznamo (nariši)

A

vintgar, soteska, V-dolina, kanjon, terasasta dolina, U-dolina, dolina s ploskim/ravnim dnom

126
Q

naštej slovenske vintgarje

A

blejski (reka radovna - desni pritok save dolinke), iški (reka iška)

127
Q

zgornji tok reke

A

strmec največji
reka se vrezuje predvsem v globino -> GLOBINSKA EROZIJA
ozka in globoka dolina v obliki črke V (soteska)
KORITA = široka le nekaj metrov, globoka lahko več 10 m
KANIJONI - globoke doline, navpične/stopnjevite stene
brzice in slapovi = selektivna erozija

128
Q

srednji tok reke

A

strmec se zmanjša in začne delati zavoje
OKLJUKI ali MEANDRI (buyuk meandres) so zelo močni zavoji + notranji zatišni breg (akum.) in zunanji udarni breg (boč. ero.)
STRŽEN je del vodnega toka, kjer je hitrost največja
bočna erozija (na notranji strani počasnejša -> akumolacija)
naplavna ravnica (nastane z erozijo - rezervna struga za poplane), ko poplavi reka zravna dno in lahko govorimo o DOLINI Z RAVNIM DNOM
pahljačast nanos v dolinah - VRŠAJ
REČNA TERASA - reka iz bočne erozije preide v globinsko, na strugo vrže novo strugo
strmo pobočje med prejšno naplavno ravnico imenujemo JEŽA

129
Q

REČNA TERASA (fluvioglacialne terase) + nariši

A

ježa - globinska erozija => veliko vode v medledenih dobah
polica - akumulacija => malo vode v ledeni dobi
soča, “gorenjske dobrave” => trase save med kranjem in radovljico

130
Q

spodnji rečni tok

A

rečni strmec najmanjši
vijuga ali meandrira
akumulacija (+ bočna erozija)
rokavi -> rečni otoki (nariši)
mrtvice -> jezera, močvirja
lahko izlivajo se v morje v obliki DELTE
protipoplavni nasipi (izgonska struga: + umetni namakanje, - nevarnost poplav)

131
Q

ledeniški relief - GLACIAN

A

ledeniki => ledeniški led (sneg, sneg, srež/FRIN, ledeniški led) - minimalno 3 m ledu v KRNICI -> ledenik začne polzeti
nastali v pleistocenu (pred 2 M LET) -> ledene + medledene dobe (2 - 5 °C se zniža T)

132
Q

kako se deli poledenitev

A

glede na ČAS -> pleistocenska doba 90 %
-> desanja 10 %
glede na OBSEG -> kontinentalna (celinska)
-> gorska

133
Q

ledeniški relief v sloveniji

A

pleistocen: -> gorska: nad 1300 m nm. v. - led
-> po dolinah navzdol: 1) soški ledenik (do mosta na soči -> 65 km + 500 m debel)
2) savski ledenik (do žirovnice -> 50 km)
3) bohinjski ledenik (do radovljice)

134
Q

ledeniške reliefne oblike

A

ledeniška EROZIJA
ledeniška AKUMULACIJA

135
Q

ledeniška EROZIJA

A

priostreni vrhovi
koritaste U doline
obvisele doline
krnica
ledeniški pragovi
fjord
fjell
ledeniška jezera
slapovi

136
Q

ledeniška AKUMULACIJA

A

morena ali ledeniška groblja (nasipi na koncu ledeniškega jezera)
balvan
ledenišla jezera (za morenami)

137
Q

gorska poledenitev

A

ledeniki: krniški, dolinski
morene: čelna, bočna, talna, srednja

138
Q

kaj je najdaljši ledenik v evropi

A

Aletsch - švica - 24 km

139
Q

kaj je FJORD

A

ledeniško preoblikovana rečna dolina, katero je zalilo morje -> ledeniška erozija

140
Q

kaj je FJELL

A

planonast svet nad gozdno mejo

141
Q

kaj je BALVAN

A

velike skale, ki so jih prinesli in odložili ledeniki in ledeniški pokrovi

142
Q

kakšen je gospodarski pomen ledeniškega reliefa

A

hidro elektrarne - izkoriščanje vodne energije
poletni in zimski turizem
živinoreja - planinsko pašništvo
gozdarstvo (planote - iglasti gozdovi)

143
Q

kje kopljejo marmor

A

v kamnolomu JOSIPDOL

144
Q

kaj je KORAZIJA

A

razpadanje, razkrajanje površine kovin zaradi kemičnih procesov

145
Q

naštej 3 najbolj potresno ogrožene kraje v sloveniji

A

ljubljanska kotlina, idrijsko in cerklansko hribovje, posočje, krško-brežiška kotlina

Geografija (1 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions