začetki ustavnosti in parlamentarizma Flashcards
kaj je ustava
najvišji pravni predpis, ki določa temeljna načela in oblike družbene, politične in gospodarske ureditve države
parlament
določa zakonodajno, politično predstavniško telo enega ali dveh domov
volitve
posredne ali neposredne
posredne: volilni upravičenci izberejo posebne delegate, ki nato izvolijo člane predstavniškega telesa
neposredne: volivci sami brez posrednikov glasujejo za člane predstavniškega telesa
delitev volilne pravice
pasivna ali aktiva
aktiva: krog oseb ki imajo pravico voliti predstavniška telesa
pasivna: krog oseb ki imajo pravico da so izvoljeni
katera država in kako je bila prva na poti do ustavnosti in parlamentarizma
Anglija, kjer se je po revolucijo 1688 razvil konstitucionalni(ustanovni) sistem
kaj je pomenila angleška bill of rights
temelj evropske ustavnosti in parlamentarizma
predloga za ustavo ZDA kot za deklaracijo o pravicah človeka in državljana
kaj se je razvilo z razvojem ustavnosti
vplival na razvoj demokracije
v ospredje postavlja skrb za človekove pravice
z uveljavitvo ustav ki so državo razdelile na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo so tako bili postavljeni temelji za uvajanja demokratične oblike vladavine
kaj je vplivalo na politični razvoj v 19st
tri ideologije: konzervatizem, liberalizem, socializem
konezrvatistični odnos do sprememb in dostop do oblasti
težnja k ohranitvi obstoječega stanja oz. zavzemanje za premišljene reforme
zagovarjanje avtoritete oblasti in hierarhično urejeno družbo
liberalistični odnos do sprememb in dostop do oblasti
zavzemanje za temeljite družbene spremembe
stremljenje k odpravi privilegijev plemstva in duhovščine ter vspostavitvi družbenega reda, v katerem bi bili vsi državljani enaki pred zakonom
socialistični odnos do sprememb in dostop do oblasti
zavzemanje za temeljite družbene spremembe
upor proti izkoriščevalskim kapitalistom, nasilen prevrat
vzpostavi se diktatura proletarizma
konzervativni odnos do religije in najbolj znan predstavnik tega gibanja
religija ima politični pomen
Edmund Burke
liberalistični odnos do religije in najbolj znan predstavnik tega gibanja
zavzemanje za ločitev Cerkve od države ( vera je zasebna stvar posameznika)
de Montesquieu John Locke
socialistični odnos do religije in najbolj znan predstavnik tega gibanja
nasprotuje vplivu cerkve
pogosto zagovarja ateizem
Charles Fourier William Goldwin
konzervatistični odnos med družbo in posameznikom
družba pomembnejša od posameznika, predstavlja živi organizem, sestavljen iz več delov, od katerih ima vsak točno določeno funkcijo
Ravnovesje med njimi zagotavlja normalno delovanje družbe. Na tej podlagi za ohranitev obstoječega stanja zagovarja teorijo reda in avtoritete. Prepričanje, da prevelika svoboda posameznika vodi v kaos
liberalističen odnos med družbo in posameznikom
zavzemanje za omejitev absolutne oblasti vladarja ter svobodo mišljenja, govora in tiska
poudarjanje svobode posameznika
posameznik ima prednost pred družbo
socialistični odnos med družbo in posameznikom
zavzemanje za vzpostavitev boljšega gospodarskega in socialnega položaja nižjih slojev, odpravo zasebne lastnine in izkoriščanja ljudi
odprava družbenih razredov
nosilci konzervativističnega gibanja
višji družbeni sloji
nosilci gibanja liberalizma
premožnejši in izobraženi meščani li so želeli povečati svoj vpliv v družbi
bili so prepričani da lahko človek z izobrazbo in delom napreduje po družbeni lestvici, postane neodvisen in to ne glede na družbeno okolje iz katerega je prihajal
v kateri državi in kdaj sta se izoblikovali prvi dve politični stranki v kaj to vodi
v angliji ob uvedi parlamenta 1690-1695
v kasnejšem razvoju strantskega sistema so se te povezale v politične tabore
anglija tista država pri kateri tudi delitev znotraj parlamenta izoblikovala tabora VLADE IN OPOZICIJE
social demokracija
nastala kot politična ideologija v drugi pol 19st
izvirala iz soc idej
zavzemala za izboljšanje položaja delavskega razreda
prizadevala za enakost in socialno pravičnost
1864 prvič pojavi kot politično gibanje
ideje vplivale na razvoj socialne države in pravic delavcev
reformističen pristop, ta zavzema za spremembe znotraj demokratičnega sistema
krščanska demokracija
ideologija temelji na kršč. vrednotah
kot odziv družbene sprememb v 19st
zavzema za družinske vrednote, solidarnost, soc. pravičnsot
pomen zasebne lastnine in podjetništva
podpira vlogo cerkve v dr. vprašanjih
razvila v politične stranke ki so nasprotovale socialističnim idejam
prizadeva za harmonične odnose med različnimi dr. sloji
