Za cukrcka <3 Flashcards
Kaj je psihologija?
Znanstvena veda, ki preučuje duševne procese, osebnost, vedenje posameznika, njegov odnos do samega sebe in soljudi (okolice).
Kaj je znanost?
Znanost so z znanstveno metodo pridobljena in sistematično urejena spoznanja, ki pojasnjujejo določene vrste pojavov.
Kaj uporabljamo pri raziskovanju v psihologiji?
Znanstvene metode in tehnike
Naštej 5 stopenj znanstvenega spoznanja
o Odpiranje raziskovalnih problemov
o Razvijanje teorije
o Postavljanje hipotez
o Načrtovanje in izvedba raziskav – preverjanje hipotez
o Vrednotenje teorije
Razloži nezavedne duševne procese in vsebine.
Nezavedni so vsi duševni procesi in vsebine, ki niso dostopni zavesti, vendar lahko vseeno vplivajo na naše doživljanje in vedenje.
Kaj nam pove metafora ledene gore?
Nezavednih vsebin je v naši duševnosti največ
Kaj pravi Sigmund freud o nezavednih vsebinah?
Poudarjal je močen vpliv nezavednega na naše doživljanje in vedenje
Pojasni pojem osebnost.
Osebnost je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.
Poznamo več teorij osebnosti. Ena od bolj znanih je teorija velikih 5 osebnostnih lastnosti. Naštej 5 osebnostnih lastnosti.
o Ekstravertnost,
o Sprejemljivost,
o Čustvena stabilnost,
o Vestnost in
o Odprtost.
Kateri dejavniki vplivajo na osebnost?
Dednost in dejavniki okolja (socialno-ekonomski status družine, država bivanja…)
Naštej in opredeli cilje psihologije.
OPISOVANJE – nek pojav opredelimo, opišemo njegove zakonitosti
RAZLAGANJE – razložimo vzroke nastanka pojava in njegovih lastnosti
NAPOVEDOVANJE – na podlagi vzrokov napovemo spremembe v pojavu
SPREMINJANJE – sprožimo vzročne dejavnike, ki vplivajo na pojav in s tem na spremembe
Razloži razliko med metodo in tehniko.
Metode so načini in postopki organiziranja raziskav, tehnike pa uporabljamo znotraj metod, so ožji in bolj specializirani postopki.
Zakaj je potrebno poznavanje raziskovalnih metod in tehnik?
Poznavanje je potrebno za znanstven pristop, razumevanje in kritično vrednotenje rezultatov raziskav.
Naštej raziskovalne metode in tehnike.
1.) INTROSPEKCIJA
2.) EKSTRASPEKCIJA
3.) EKSPERIMENT
4.) ANKETA
5.) INTERVJU (strukturiran, nestrukturiran)
6.) OCENJEVALNE LESTVICE (opisne, številčne, grafične)
7.) SOCIOMETRIČNI POSTOPEK
8.) PROJEKTNE TEHNIKE
9.) VPRAŠALNIKI (zaprti in odprti tip vprašanj)
10.) PSIHOLOŠKI TESTI (testi sposobnosti, testi osebnosti)
Katere raziskovalne metode in tehnike so najpogostejše?
Intervju, ocenjevalne lestvice, vprašalniki in psihološki testi
Kakšne vrste raziskovalne metode in tehnike ločimo glede na izvedbo?
Eksperimentalne in opisne ali ne eksperimentalne
Obrazloži eksperiment.
Eksperiment je raziskovalna metoda, pri kateri eksperimentator namerno spreminja pogoje, v katerih se dogaja nek pojav, ker želi ugotoviti, kako ti pogoji vplivajo na nek pojav.
Kaj je značilno za eksperiment?
- pri eksperimentu nadzorujemo moteče dejavnike, ki bi lahko vplivali na rezultat
- eksperiment je edina metoda, ki daje odgovore na vprašanja o vzrokih in posledicah (pri ostalih metodah o njih ne moremo zaključevati)
- Eksperimentator ni le pasivni opazovalec, ampak izvaja nekaj, kar vpliva na vedenje proučevancev/udeležencev, potem pa opazuje, kaj se bo zgodilo.
Razloži NEODVISNO spremenljivko.
se spreminja, z njo ekperimentator manipulira, jo spreminja
Navedi primer neodvisne spremenljivke
Uporaba telefona
Razloži ODVISNO spremenljivko
vedenje, ki ga skušamo predvideti; je odvisna od neodvisne spremenljivke
Navedi primer odvisne spremenljivke
Število trkov
Na kaj moramo biti pozorni ko oblikujemo eksperiment
- Enake pogoje za vse udeležence
- Učinek učenja (sploh, če eksperiment večkrat ponovimo z istimi osebami)
- Predznanje udeležencev
- Pomembne lastnosti, ki bi lahko vplivale na rezultate – npr. Ko preiskujemo spomin, je pomembno, da smo pozorni na inteligentnost udeležencev
Kakšni metodi sta INTRO in EKSTRASPEKCIJA
Opisni metodi
Razloži INTROSPEKCIJO
INTROSPEKCIJA= samoopazovanje lastnih duševnih pojavov
- Specifična metoda, ki je značilna za psihologijo
- Z njo opazujemo:
o Lastne želje, misli, čustva, sanje, občutke, razpoloženje … Vse kar se dogaja znotraj naše duševnosti
o Ni objektivna, temveč je subjektivna
Razloži EKSTRASPEKCIJO
EKSTRASPEKCIJA= opazovanje zunanjih pojavov, kar je vidno navzven
- Opazujemo vedenje ali videz ljudi, lahko tudi živali –> prikrito (človek ne ve da jo opazujemo) ali odkrito (ve da opazujemo)
- Ekstraspekcija je objektivna metoda (lahko več opazovalcev, potek opazovanja je natančno določen, opazovanje je načrtno in sistematično - kraj, čas, pripomočki, predmet opazovanja)
Kaj je razlika med introspekcijo in ekstraspekcijo
Introspekcija je subjektivna, ekstraspekcija je objektivna metoda
Kje najdemo etična načela?
V etičnem kodeksu
Kaj so etična pravila?
pravila, ki določajo odgovoren način ravnanja s preučevanci in preprečujejo neugodne posledice
Kaj je motivacija?
Motivacija so vsi procesi spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja telesnih in duševnih dejavnosti, zato da bi uresničili cilj.
Kakšni vrsti motivacije poznamo? Navedi primer za vsako.
o Zavedna motivacija (npr. Izbira poklica)
o Nezavedna motivacija (npr. Ne prepoznamo lastnih potreb)
Kaj je potreba?
Stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči pomanjkanje ali presežek snovi/informacij; nas žene v vedenje, kot „motor“ - motivacija potiskanja. Potreb se včasih niti ne zavedamo (npr. Občutimo tesnobo, nemir, a ne vemo, zakaj)
Kateri vrsti potreb poznamo?
o Fiziološke (žeja, lahkota, spanje, spolnost)
o Psihosocialne (po pripadnosti, spoštovanju, ljubezni; lepoti, ustvarjanju)
Kaj so cilji?
Predmeti in situacije, za katere pričakujemo, da bodo zadovoljili našo potrebo; usmerjajo vedenje, kot „volan“ .- motivacija privlačnosti
Kaj so motivi?
Notranji dejavniki, ki spodbujajo in usmerjajo naše vedenje; hotenje, da nekaj storimo
Navedi primer, ki vključuje potrebo, cilj in motiv.
Potreba: po tekočini
Cilj: moja najljubša pijača
Motiv: hočem svojo najljubšo pijačo (npr. Cocacolo)
Kaj je frustracija?
Doživljanje oviranosti v motivacijski situaciji
S kakšnimi ovirami se srečujemo pri frustraciji? Navedi primer za vsako.
o Objektivne ovire (npr. Zastoj na cesti)
o Subjektivne ovire (npr. Premalo volje, premalo spodobnosti)
o Socialne ovire (npr. Dolgoletni sodelavec in napredovanje)
Kaj je konflikt?
doživljanje sočasnega delovanja motivov, ki se izključujejo
Naštej in opiši oblike konfliktov
- Približevanje - približevanje konflikt (+/+): dva enako želena, vendar nezdružljiva cilja
o Primer: všeč sta ti dve punci, a ne veš, za katero bi se odločil - Izogibanje – izogibanje konflikt (-/-): dva enako neželena cilja; skušamo izbrati „manjše zlo“
o Primer: ne ljubi se ti učiti, hkrati pa se bojiš slabe ocene - Približevanje – izogibanje (+/-): med pozitivno in negativno vrednostjo enega cilja; ambivalenten cilj cilj nas hkrati privlači in odbija
o Primer: bojiš se odličnega uspeha (veš, da ga lahko dosežeš in ti je izziv, a se bojiš zavračanja sošolcev, češ da si „piflar“)
Kaj je stres?
vzorec fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov organizma na dražljaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnovesje
Kaj je stresor? Navedi primer.
dražljaj, ki povzroča stres
o nas telesno ali duševno obremenijo
o npr. okolje, delovno mesto/šola, življenjske spremembe, vsakodnevne skrbi, neprijetne misli …
Kaj je eustres? Navedi primer.
dobri stres, neškodljiv; ko ocenimo, da so naše sposobnosti večje od zahtev
o primer: športno tekmovanje, kjer si uspešen
Kaj je distres? Navedi primer.
škodljiv stres, zahteve okolja so večje od naših sposobnosti (napetost, stiska, nevarnost)
o primer: prevelika količina snovi za maturo, saj si se učenja lotil prepozno
Iz katerih besed je sestavljen pojem psihosomatske bolezni?
Iz dveh grških besed: psyche (kar pomeni misel, razum, duša) ter soma (kar pomeni telo)
Kaj so psihosomatska obolenja?
So telesne motnje, katerih vzrok za njihov nastanek se skriva v našem duševnem delovanju (predvsem čustvenih stiskah, ki se jih sploh ne zavedamo)
Naštej psihosomatska obolenja.
o motnje krvnega pritiska
o nekatere oblike sladkorne bolezni
o srčni infarkt, kronični glavoboli
o rana na želodcu in dvanajsterniku
o nekatera revmatična obolenja
o astma in alergije
o kronično zaprtje in diareja
o motnje prehranjevanja
o !!! tudi infekcijske bolezni (prehlad, kašljanje, gripa) so pogostejši takrat, ko so ljudje stresno obremenjen - zmanjšana je učinkovitost imunskega sistema
Kaj je osebnostna čvrstost?
Lastnost, od katere je odvisno, koliko stresa lahko oseba prenese brez negativnih posledic.
Kaj je značilno za osebnostno čvrstost?
o IZZVANOST: spremembe vzamemo kot normalno sestavino življenja, kot izziv, priložnost za razvoj in rast, ne pa kot grožnjo
o ANGAŽIRANOST: zavzeto in z veliko energije se osredotočimo na izpolnitev cilja/naloge
o NADZOR: občutek notranjega (lastnega) nadzora nad svojim življenjem, vzroke za dogajanje pripisujemo sebi
!!! NE zunanji nadzor: ti ljudje so prepričani, da nimajo vpliva in nadzora nad situacijo/svojim življenjem (menijo, da na to vplivajo družba, avtoritete, zvezde, sreča itd.)
Kako se učinkovito spoprijemati s stresom?
KONSTRUKTIVNO spoprijemanje s stresom = težavo rešimo tako, da dolgoročno dobimo tisto, kar potrebujemo (zadovoljimo temeljno potrebo), ne da bi pri tem ovirali druge pri zadovoljevanju njihovih potreb.
Naštej 4 načine kako se konstruktivno spoprijemamo s stresom.
- Oviro premagamo ali premostimo:
- napnemo vse sile in povečamo svojo dejavnost
- primer: dijak je dobil slabo oceno, zato se dogovori za rok popravljanja, snov se nauči in oceno popravi - Preusmeritev k drugemu, približno enakovrednemu cilju:
- ko ovire ni mogoče premagati ali odstraniti
- primer: fant, ki ga je dekle zavrnilo, poišče drugo - Odložitev:
- zadovoljitev potrebe odložimo na pozneje, medtem pa delamo tako, da bomo dobili, kar želimo
- primer: želimo si avto, pa nimamo denarja, zato varčujemo in ga kupimo čez dve leti - Sublimacija:
- moralno nesprejemljive motive zadovoljimo na družbeno sprejemljiv način
- primer: težnjo po agresivnosti sprostimo s treniranjem rokoborbe ali boksa
Kaj so obrambni mehanizmi (OM)?
Sprožijo se v situacijah, ko je ogroženo naše psihično ravnovesje in ko bi lahko bila prizadeta naša samopodoba.
Kdaj se sproži obrambni mehanizem?
Ko moramo sprejeti svojo slabo lastnost/nesposobnost to bi slabo vplivalo na naše mnenje o sebi. Problem ostane, spremeni se le način, kako ga zaznavamo
Kakšni odzivi so obrambni mehanizmi?
Nezavedni in avtomatični odzivi (če gre za zavedno in načrtovano vedenje, NE govorimo o obrambnih mehanizmih)
Kdo je opisoval obrambne mehanizme in kako?
Opisoval jih je Sigmund Freud:
o psihoanaliza (poglobljeno proučevanje duševnosti)
o avtoanaliza (proučevanje lastne duševnosti)
Kako lahko pozitivno ovrednotimo OM?
- uporabljamo jih vsi ljudje
- niso zgolj negativni nekoliko teh reakcij je nujnih za normalno psihično delovanje (pomagajo nam ohranjati pozitivno samospoštovanje in spoštovanje drugih)
- OM onemogočajo, da bi v zavest prodrle tiste psihične vsebine, ki jih še nismo spodobni sprejeti varujejo nas pred negativnimi čustvi
Kako lahko negativno ovrednotimo OM?
Če OM postanejo prevladujoči in trajni način spoprijemanja z obremenitvami:
o postanemo nesposobni videti resničen vzrok težav in ga ne moremo odpraviti
o osebnostni razvoj je oviran (samospoznavanje, realističen odnos do sebe)
o lahko se razvijejo osebnostne motnje
Kdo je začetnik psihoanalitičnega pristopa?
Sigmund Freud (začetek 20. stol)
Kaj je osnovna teza psihoanalitičnega pristopa?
čeprav se ljudje svojih občutkov in motivov za ravnanje ne zavedamo vedno ali ne povsem, ta nezavedni del pogosto vpliva na naše doživljanje in ravnanje
Kaj zdravi psihoanaliza?
Je ena izmed metod zdravljenja duševnih stisk. Psihoanalitik in klient raziskujeta klientovo nezavedno ter zgodnje izkušnje, predelujeta boleče izkušnje iz preteklosti. Pri psihoanalitični obravnavi lahko razkrivamo pomen nezavednega preko prostih asociacij, sanj, fantazij, idej, govornih spodrsljajev ter dinamike medsebojne interakcije med analitikom in klientom.
Koliko časa traja psihoanaliza?
Več mesecev ali let
Kaj so čustva oz. emocije?
So procesi, ki izražajo človekov vrednostni odnos do zunanjega sveta ali do samega sebe
Kdaj doživljamo čustva?
V okoliščinah, ki jih ocenjujemo kot (subjektivno) pomembne v isti situaciji nekateri doživljajo čustva, drugi ne
Po čem se čustva razlikujejo?
Čustva so lahko različna po:
* vrednosti (pozitivna, negativna)
* intenzivnosti/moči/jakosti (močna, šibka)
* aktivnosti (vzburjajoča, pomirjujoča)
Kaj je afekt?
Kratkotrajno, zelo močno čustvo, pri katerem je zmanjšan nadzor nad vedenjem (npr. bes, panika, groza, evforija)
Kaj je razpoloženje?
Dolgotrajno šibko čustvo
- trajajo nekaj ur do več dni
- razvijejo se postopno, pogosto se ne zavedamo vzroka, so čustvena podlaga našega vedenja (npr. nezadovoljstvo, potrtost, tesnobnost)
Opiši temeljna (osnovna) čustva.
So prirojena in univerzalna (strah, jeza, veselje, gnus, presenečenje, žalost). Imajo prilagoditveno funkcijo (prilagajanje okoliščinam, zaščita/izogibanje nevarnosti, optimalno odzivanje)
Opiši kompleksna (sestavljena) čustva.
V razvoju se pojavijo kasneje in so bolj odvisna od družbeno-kulturnih vplivov (npr. ljubezen, sovraštvo, ponos, zavist, krivda)
Kaj je zaljubljenost?
Stanje notranjega ugodja, ki nam ga povzroči neka druga oseba. Ta s s svojim vedenjem, telesno strukturo, neverbalno in verbalno komunikacijo izzove ugodne občutke, ki so nam poznani glede na naše izkušnje iz zgodnjega otroštva ali odrasle dobe. Je stanje močnega čustvovanja, ki traja krajše obdobje.
Kaj je ljubezen?
je stanje, ko nam ugodje in pozitivne občutke ponuja oseba, za katero se zavedamo tudi negativnih lastnosti, vendar jih sprejmemo in vzamemo v zakup. Je manj intenzivna in lahko traja daljše obdobje.
Kaj je empatija?
Sposobnost vživljanja v čustveno stanje druge osebe in razumevanje njenega položaja. Je sposobnost, da svet pogledamo iz perspektive drugega.
Ali se je empatije možno priučiti?
Da.
Kakšen je empatičen posameznik?
Imel bo praviloma široko socialno mrežo, veliko prijateljev, saj bo lahko razvijal zdrave odnose, lažje bo reševal konflikte in bo kasneje v življenju ljubeč prijatelj, partner in starš
Ali sta empatija in usmiljenje enaka?
Ne
Kako se razvija empatija?
Vzporedno s spoznavnim razvojem
Razloži pojem everbalna komunikacija.
Je vsak način sporazumevanja, ki ne vključuje besed.
Opiši dva vidika everbalne komunikacije.
- Način govora in glas:
- spreminja se višina glasu, glasnost, barva, hitrost, ritem
- sem sodijo tudi: jok, smeh, žvižganje, vzdihovanje itd.
- izražamo predvsem temeljna čustva (npr. žalost, veselje, jezo) - Govorica telesa:
- obrazni izrazi čustev ali mimika obraza
- stik s pogledom, različni gibi (kretnje) in drža telesa
Kakšno mimiko izraža veselje?
- Dvignjeni kotički ustnic
- Gubice okoli oči in okrog zunanjih kotičkov ust
- Usta so lahko odprta, da se vidijo zobje
- Dvignjena lica
Kakšno mimiko izraža strah?
- Dvignjene obrvi
- Obrvi so zravnane in stisnjene skupaj
- Odprta usta in oči
- Napete oči
- Na sredini čela so vodoravne gube
Kakšno mimiko izraža jeza?
- Izbuljen izraz oči
- Spuščene obrvi, stisnjene skupaj
- Ravna usta in stisnjena ali pa imajo obliko kot pri kričanju
- Rahlo razširjene nosnice
Kakšno mimiko izraža jeza?
- Spuščeni kotički ust
- Ustnice se tresejo
- Priprte oči
