Vprašanja, ki se ponavljajo

Question 1

Skupna jedra

Answer 1

Gre za vsebino učnih načrtov, tudi v OŠ.

Med 1979 – 1984, pred uvajanjem usmerjenega izobraževanja med republikami.

Razlike med republikami so bile vedno večje, tako v vsebinah kot tudi v obsegu posameznih vsebin. Govorilo se je o tem, da bi bilo potrebno nostrificirati diplomo/ izobrazbo.

Učni načrti in učbeniki so se razlikovali, republike in pokrajine so imele veliko avtonomijo.

Predlog leta 1983 prvi javni spor na območju tedanje Jugoslavije, polemika o nacionalni avtonomiji, spor na področju šolstva in kulture.

Prišlo je do veliko negodovanja, saj so imele določene republike in pokrajine veliko avtonomijo, zato je prišlo do zahteve, da naj bo 80% vsebin splošnoizobraževalnih vsebin skupnih na ozemlju celotne Jugoslavije.

Skupna jedra so bolj vsebinsko naravnana, so del SVIO in OŠ

Question 2

SVIO

Answer 2

To pomeni skupna vzgojna izobraževalna osnova.

Gre za formalno sestavino izobraževalnih programov

Je organizacijski, zanje je značilen element programov

So formlna jedra

Enotna prva faza za vse programe, ta je predstavljal splošnoizobraževalni program 1. in 2. leto usmerjenega izobraževanja, naj bi bili enotni.

To pomeni, da tisti, ki so bili v poklicni šoli in v gimnaziji so imeli enak predmetnik 1. in 2. letnik, naj bi bila formalno enaka. Za poklicne je bilo več predmetov.

Šele po 2. letniku naj bi se usmerjali kam bi šli

Naj se mladi čimprej vključijo v delo in se prekine proces izobraževanja za eno leto, torej naj ne nadaljujejo direktno na univerzo, ker ni dobro za intelektualni razvoj.

To je taktika, da bi se zmanjšalo število študentov na univerzi.

Univerza je del enotnega sistema usmerjenega izobraževanja. Problem je, ker je bil cilj usmerjenega izobraževanje, da se približa trgu dela, se uveljavi praksa. V 1. letniku so morali iti na praktično izobraževanje (SVIO). Delodajalci niso vedeli, kaj delati z njimi in niso bili pripravljeni. Reforma se je posledično začela trgati, ker učitelji niso sodelovali.

Question 3

Razmišljanje mladega Ozvlada, razlika med delom in poklicom

Answer 3

Karl Ozvald:

• Kmalu spoznal kritične momente v razvoju dela, tehnike in tehnologije
• Opozarjal na osiromašenje življenja, ki izhaja iz racionalistične in ekonomske logike
• Na tej podlagi izoblikoval koncept splošne izobrazbe kot nadrednega pojma osnovni in poklicni izobrazbi.
• Koncept splošne izobrazbe opredeli kot vseživljenjski proces
• Pri koncipiranju poklicnega izobraževanja opredeli kot vseživljenjski proces
• Pri koncipiranju poklicnega izobraževanja opozarja na nevarnost »tehnopedije«
• Kot nalogo poklicnih šol poudarja gojenje splošne izobrazbe
• Možnost preseganja omejenosti položaja v procesu dela vidi v izobraževanju odraslih
• Izobraževanje odraslih mora imeti vedno v ospredju vodenje človeka, andragogiko in ne tržne ekonomije

Karl Ozvald v svojem pedagoškem opusu opisuje ideje, ki so za takratni čas moderne in v današnjem času aktualne.

Izraža ambivalenten pogled na vlogo človeka v racionalnem, gospodarskem oblikovanju življenja, ki neposredno vpliva na izobraževanje.

Predstavi nam vpliv razvoja tehnike in tehnologije, kjer stroji ne služijo več človeku, kot je bil prvotni namen, temveč človek služi stroju v želji k čim večji produktivnosti.

Opozarja na vlogo izobraževalnega procesa, ki mora realizirati cilje na področju sposobnosti. Po njegovem mnenju je doba strojev človeka oropala pri uresničitvi poklicnega dela, človeka je dehumanizirala in razločlovečila.

Rešitev vidi v pedagoški akciji, ki bi ohranila človeka celostno in kulturno bitje.

Razlikuje splošno izobrazbo, kot oblikovanost duha ter poklicno in strokovno izobrazbo kot telesno – duševno izobraženost.

Poklic vidi kot najvišjo obliko dela, zanj pomeni poslanstvo – poklicnosti, ne pa kot službo, torej nečesa, kar je namenjeno pridobivanju.

Razlika med službo in poklicem: Poklicno izobraževanje je funkcija in njegova funkcija v sistemu izobraževanja sta mogoča le, če se poklica ne pojmuje kot služba, torej nečesa kar je namenjeno pridobivanju.

V službo hodimo za denar, glavna stvar je zaslužek, poklic je poslanstvo – poklicnost.

Poklic vodi nešteto niti do vseh oblik življenja, poklicna identiteta je temeljni pogoj za razvoj celotne človekove identitete.

Ozvald pravi, da naloga poklicne šole ni podajati samo strokovno izobrazbo, temveč, da morajo obenem gojitii tudi splošno izobrazbo.

Zahteval je širino in celostnost izobraževalnega procesa ter na področju poklicnega izobraževanja je postavil zahtevo po ustreznem izobraževanju učiteljev.

Razlika med izobrazbo in izobraženostjo:

Izobrazba vključuje tudi lastnosti osebnosti, ki niso povezane z znanjem ali poznavanje,

zobražen je tisti človek, ki se je navadil samostojno misliti in ocenjevati svet in življenje. Splošne izobrazba je izobrazba, katere nujni sestavni dela sta poklicna in strokovna izobrazba. Njena temeljna značilnost pa je razvoj in vseživljenjskost.

Poklic kot najvišja oblika dela:

• Delavec ob modernem načinu dela postane stroj
• Ozvald razlikuje med službo (zaposlitev) in pokicem
• Poklicno izobraževanje in njegovo funkcijo v izobraževalnem sistemu sta mogoča le, če se poklica ne pojmuje kot službe (torej kar je namenjeno pridobivanju) pač pa da gre za poklic v smislu poslanstva »poklicanosti«.
• Služba kot sredstvo za pridobivanje, je izven okvirja poklicne ideje (kdor se ponuja za vsako službo)
• Kdor pa svoj poklic izvršuje kakor poslanstvo, »poklicanost«  izpopolnjuje samega sebe in samo kulturo poklica, h krati doprinaša.

Question 4

Kaj so poklicne kvalifikacije, kako jih pridobimo?

Answer 4

Je delovna, poklicna oz. strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica na določeni ravni zahtevnosti del in je pripravljena na podlagi nacionalnega poklicnega standarda.

Omogoča pridobitev javno veljavne listine o poklicni usposobljenosti in se uvršča v nacionalno ogrodje kvalifikacij.

Pridobijo se lahko:

• S pridobljenim neformalnim učenjem: med opravljanjem poklica, prostovoljno delo, samoučenje, udeležbo na neformalnih programih izobraževanja.
• N.P.K. pridobljene po teh poti so namenjene predvsem odraslim z delovnimi izkušnjami oz. mlajšim, ki jim je potekel status vajenca
• Z dokončanjem programa za pridobitev poklicne oz. strokovne izobrazbe

Pogoje in postopke pridobivanja ureja Zakon o n.p.k.

Question 5

Kaj so poklicni standardi?

Answer 5

Je dokument, ki opredeli vsebino poklicne kvalifikacije na določeni ravni zahtevnosti del in opredeli potrebna znanja, spretnosti in poklicne kompetence.

Poklicne standarde pripravljamo na osnovi pobude, ki jih pripravijo zainteresirane osebe

Razvoj poklicnega standarda je zahteven proces, v katerega so vključeni org. delodajalcev, ministerstvo in šola.

Poklicni standard je dokument z naslednjimi elementi: ime in koda poklica, raven zahtevnosti, poklicne kompetence in opis poklica. Standarda, ki vsebuje: področja dela, znanje, spretnosti, ključna dela

Podlage za pripravo izobraževalnih programov: oblikujejo se na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju v izobraževanju.; na podlagi Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, izhodišča za pripravo izobraževalnih programov poklicne ter strokovne izobrazbe.

Question 6

Tejlorizem

Answer 6

Utemeljitelj znanstvene organizacije dela je F. Taylor, ki postavi zahtevo, da je potrebno delo organizacije razporediti ob delo in vlogo delavca ob procesu znanosti postaviti pod nadzor.

Delo je v celoti potrebno razdeliti na vodenje in izvajanje, delavec dela ne organiziran sam, ampak mu delo organizira strokovnjak za organizacijo za katerega se predpostavlja, da najbolj ve, kako z najmanj vložka energije, časa pridobiti najboljše rezultate.

To pomeni, da je treba ukiniti odvisnost od proizvodnje oz. znanja delavcev, kar pomeni, da lahko zaposljujemo nizko izobražene. Silo, ki je v obrtniški organizaciji nismo mogli.

Če napravimo delo neodvisno od znanje delavca, je ta delavec hitro zamenjljiv se ga lahko izseljuje, mu dajemo nizko plačo.

Načela: razviti znanstven pristop k vsakemu segmentu, strokovnjaki sami izobražujejo delavce, sodelovanje delavcev in menedžerjev je prijateljsko. Tejlorizem je način organizacije dela, ki predvideva strogo ter natančno odmerjeno porabo časa za posamezne gibe. Temelji na tehnični delitvi dela.

Question 7

Keynesianizem

Answer 7

Keynes je zagovarjal tezo, da kapitalizem je po svoji naravi nestabilen in da zato potrebuje stalen nadzor države, ki mora omejiti učinke depresij in obdobja pretirane rasti.

Ključna je tranzicija od ekonomske anarhije k ureditvi, ki želi nadzirati in usmerjati ekonomske sile v interesu socialne pravičnosti in socialne stabilnosti

Država mora na nek način regulirati svobodno delovanje trga, ne v celoti prepusti gospodarstvu da usmerja.

Kapitalizma ne poganjajo samodejni tržni sistem in naravni zakoni reda, temveč kapitalizem kot tržni fenomen dejansko sam po sebi ne deluje kot sistem

Kineizonizem pravi: tržni sistem ne more sam delovati, ampak potrebuje določeno regulacijo kot načina stabilizacijske politike. Ni mogoče prepustiti ekonomsko in socialne reprodukcije tržnim zakonitostim ker potrebuje regulacijo zaradi stabilizacije, zaradi stabilnosti delovanja države.

Tržni kapitalizem ne more delovati kot samoregulativni sistem

Potrbuje določeno regulacijo kot način stabilizacijske politike

Question 8

HRM – razvoj človekovih virov

Kaj pomeni?

Kaj zajema HRM?

Razvoj HRM,

Dejavnosti HRM,

Naloge HRM - ja

Answer 8

Kaj pomeni?

Je sinteza dveh temeljnih dejavnosti, vodenje poslov + vodenje ljudi.

Managment se ne uporablja zgolj za procese, ki delujejo v proizvodnji. Je veda, ki ima anglosaksonski izvor.

Managment uporablja svojo moč, da vpliva na vedenje svojih sodelavcev zaradi doseganja ciljev organizacije.

Je dejavnost menegerjev, ki vplivajo, določajo razmerja, vedenja zaposlenih, zato da se dosežejo cilji organizacije.

Kaj zajema HRM?

1. Upravljanje z zaposlenimi v podjetju
2. Del strategije vsakega podjetja
3. Strategije upravljanja z zaposlenimi, ki neposredno prispevajo k uresničevanju poslovne vizije in cilje

Razvoj HRM

Od administrativne vloge vse bolj prevzema svetovalno vlogo, osredotočena je navzven, prevzema vlogo v podjetjih

Pomembno vlogo ima pri strateških odločitvah

Ključni elementi, vsaj tako kot se predstavljajo so: zadovoljstvo z delom, opolnomočenje

Parcipativni managment: dajemo na videz možnost odločanja, v odločitve, ampak le v tiste odločitve, ki smo jih mi že pripravili in na pol sprejeli.

Njihova naloga je, da pri zaposlenih preprečijo morebiten odpor

Naloga HRM-ja je, da nosilce enote, ki so nosilec kompetenc obdrži, da preprepči uhajanje znanja, uhajanje kompetence.

Dejavnosti HRM-ja:

1. Načrtovanje dela in zaposlitev
2. Zaposlovanje
3. Zagotavljanje učinkovitosti
4. Izobraževanje in razvoj
5. Odnos med zaposlenimi
6. Upravljanje z informacijskim sistemom

Naloge HRM-ja:

• Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih
• Razvoj sistema nagrajevanja in motiviranja
• Razvoj kadrov

Question 9

2 identitetni formi

Answer 9

Identiteta se vedno razvije v komunikaciji s socialnim okoljem.

• Skupnostna identitetna forma (stabilnost, stalnost vlog, zaposlitve)
• Socialna identitetna forma (raznolikost, negotovost, osebna izbira, menjava vlog)

Sam moram kreirati svoj okus, jezik, ki ga bom uporabljal.

DUBAR:

SKUPNOST:

Je oblika družbene organizacije, ki je homogena, notranje integrirana in povezana

Pripadniki skupnosti se zelo močno identificirajo s to skupnostjo.

Skupnost posamezniku omogoča, da se počuti vključen, pripaden, na nek način sprejet

Pomeni, da zaradi tega občutka vključenosti in pripadnosti omogoča socialno stabilne odnose in s tem osnovo za oblikovanje stabilne poklicne in socialne identitete

Posameznik razvije močno identiteto, ker skupnost svoje pripadnike zaščiti

Posameznik sebe doživlja kot del celote, ki mu pripada.

DRUŽBA:

Posameznik je zaščiten formalno kot državljan.

Državljanske in pravne pravice omogočajo obstoj individuuma, neodvisnemu od skupnostnega telesa

Omogoča posamezniku, da postane relativno neodvisen od skupnosti, še vedno je odvisen od zakonodaje

Deluje na podlagi družbene pogodbe, ki določa medsebojne odnose

Ne zahteva občutkov pripadnosti

Mrežna identiteta: tudi identiteta na področju poklica postaja mrežna, zaposlitev ni za zmeraj, odnosi so slabo regulirani, nimam zaledja poklicne skupine, sem postavljen kot posameznik nasproti drugim, ne kot del skupnosti, mrežna identiteta je edina, ki daje identiteto. Lahko pa stalno mreženje identitet privede do krize, negotovosti.

Question 10

Karierna sidra

Answer 10

Karierna sidra se razvijajo v času intenzivnega razvoja poklicne identitete.

Razvijajo se v prvih letih posameznikovega dela oziroma zaposlitve. To kakšno delo posamezniku ustreza, odnos do dela nastaja v procesu začetnega soočajo z zahtevami dela in doživljanja zadovoljstva ob takem ali drugačnem načinu dela.

Karierna sidra se nanašajo na vrednote posameznika, sposobnosti, posebne talente, osebno usmerjenost, izredno pomembno je, da vsak pri sebi ugotovi in prepozna kakšno je njegovo karierno sidro, kakšen tip dela mu odgovarja in glede na to načrtuje svojo karierno pot.

Na začetku poklicne poti večina ljudi ne izbire, vzame tisto kar dobi. Vedno pomembnejše postajajo zmožnosti posameznika. Glede na to, kakšno sidro razvijamo je odvisno, kako bomo naprej odločali glede naše karierne poti.

Posameznik ima določene osebnostne značilnosti, sidro pa se razvije kot sidro šele takrat ko smo vpeti v delovni proces.

Sidro je na nek način del poklicne identitete.

Karierna sidra:

• Samostojnost in neodvisnost •
• Izziv
• Življenjski stil
• Predanost
• Varnost in stabilnost
• Podjetniška ustvarjalnost

Sidra se razvijajo, tvegano je determinirati, da je posameznik določen tip človeka, karierna sidra nastajajo v fazi poklicne socializacije, takrat ko smo že v procesu oblikovanja svoje poklicne identitete.

Question 11

Zakaj pravimo, da je ocenjevanje kot Ahilova peta?

Answer 11

WESELIK: Ocenjevanje je ahilova peta na kompetencah temelječega učenja.

Ocenjevanje je najbolj ranljivi del, ker če jih standardiziramo, moramo vse elemente, kompetence zapisati tako, da jih lahko merimo, kot bomo videli pa to ni mogoče.

Kompetence je potrebno standardizirati do takšne mere, da jih prepoznamo in postanejo merljive.

Ko ocenjujemo kompetence bi to pomenilo tudi to, da posamezniku ocenjujemo ali ima določene osebnostne lastnosti, ki jih posameznik potrebuje, da bo opravil neko delo.

Kompetenčno zasnovane programe je mogoče izvesti le, ko je koncept kompetenc kolikor je mogoče definiran

Ahilova peta na kompetencah temelječega učenja je ocenjevanje.

Question 12

Ali je mogoče v izobraževalnem sistemu razvijati kompetence, ko smo to soočali z težavo, da ne smemo ocenjevati osebnostnih lastnosti, čeprav smo si to zadali kot cilj izobraževalnega programa? Ali je to pričakovanje od dualnega sistem neustrezno?

Answer 12

Tisto kar merimo, tudi razvijamo, v procesu izobraževanja.

Cilj izmerimo in merimo, ker tisto čegar ne moremo meriti, o tistem ne moremo reči, da smo dosegli. Cilj poklicnega in strokovnega izobraževanja pa postavljamo razvoj komptenc.

Ali jih bomo razvil ali jih ne bom ugotovil tako da jih izmerim. O kompetenci pa lahko merim samo tisto kar je merljivo, znanje, praktične spretnosti.

Mi kompetenco celovito zavijamo, ustvarjamo pogoje, da se te dimenzije razvijejo, ocenjujem pa samo znanje.

Question 13

E. HUGHES – referenčna skupina

Answer 13

Referenčna skupina je tista skupina s katero se posameznik poistoveti na področju dela in zaposlitve.

Odprte in zaprte referenčne skupine.

Zaprte težko sprejmejo novince, se bolj ali manj izolirajo, zahtevajo veliko stopnjo občutka pripadnosti pri svojih članh.

Odprte pa ta pripadnost ni tako močna, zlahka sprejemajo nove člane.

DVA TIPA:

1. Socialno homogena in integrirana z močno stopnjo identifikacije med člani
2. Brez močnega občutka pripadnosti, posameznik nastopa kot individuum, neodviden od skupnostnega telesa.

Virtualna identiteta, praviloma vodi v socialne stike, tako da nekako socialni stiki so pogoj za identiteto.

Question 14

Thomas George in delitev ter kriteriji kvalifikacij

Answer 14

Kriteriji:

• Organizacija dela – močna delitev ali šibka delitev dela (produkt naredi en sam)
• Oprema (mehanska – avtomatizirana)
• Vsebina dela (pestra – monotona)

Dve dimenziji skupaj tvorita tip kvalifikacij.

Delitev 4 tipi kvalifikacij delavcev:

1. Šibka delitev dela in mehanizirana oprema, delavci specializirani na enem področju dela
2. Šibka delitev dela in avtomatizirana oprema, široka izobrazba za različna dela, opravljajo lahko različne naloge, ker se naučijo kako služiti stroju.
3. Delitev dela močna in mehanizirana oprema, izobrazbeno nezahtevni
4. Močna delitev dela in avtomatizirana oprema, slaba kvalifikacija, brez izobrazbe. Tukaj človek dejansko skoraj nič ne dela. Za to delo bomo potrebovali neko določeno količino nekvalificiranih delavcev.

Razvoj kvalifikacij je odvisen od: socialnega podsistema, kulture, tradicije, izobraževalnega sistema in tehnologije, organizacije dela.

Question 15

Georges Friedmann

Answer 15

Pravi, da se mešajo različni tipi dela, da imamo različno organizacijo dela, ki istočasno zahteva različne tipe kvalifikacij in da se v izobraževanju kažejo 3 skupine:

1. Obrtniška: tradicije cehov
2. Tehnicistična: odstopanje od celovite klasične obrtniške izobrazbe in poudarek na tehničnih znanjih
3. Delavska tendenca: izobraževanje tistih zaposlenih, ki so izvajalci. To lahko opravijo podjetja sama.

Question 16

Prekaranost

Answer 16

Prekariat:

• Identiteta
• Work
• Dohodek
• Državljani nimajo svoje organizacije, ne morejo se formirati

Spremembe na področju dela, razlogi: globalizacija, informacija, manjša zaščite, nadzor države, podcenjenost dela v storitvenem sektorju

Kaj je prekarno delo? Je različno razumevanje, kulturni kontekst, je negotovost glede trajanje zaposlitve. So različne oblike zaposlitve (začna zaposlenost, podzaposlenost, navidezna samozaposlenost, delo na klic).

Question 17

Lundah in 2 tipa politika izobraževanja

Answer 17

Primerja dualizem oz. nasprotje med dvema paradigmama izobraževalne politike.

1. (Neo) liberalno
   
   1. Temelji na ekonomskih funkcijah izobraževanja
   2. Povezave s gospodarstvom in trgom dela so zelo izrazite
   3. Značilno je, da se prilagaja povpraševanju, trgu dela in s tem izgublja svojo avtonomijo.
   4. Zanika se kulturna funkcije šole, v ospredju so vrednote kot je koristnost, učinkovitost.
2. Socialnodemokratično
   
   1. Temelji na enakosti, pravičnosti v javnem izobraževanju
   2. Šole in izobraževalne ustanove so razmeroma svobodne in avtonomne, niso podrejeni gospodarstvu

Question 18

Neformalno / priložnostno učenje

Answer 18

Priložnostno učenje je eden izredno pomembnih načinov, modalitet učenja. S priložnostnim učenjem se ni mogoče naučiti vsega, ima omejitve.

Imamo proces pridobivanja znanja, ki lahko poteka kot priložnostno učenje in proces pridobivanja znanja, ki ne more potekati kot priložnostno učenje.

Učenje je postalo obveznost zaradi ohranjanja zaposljivosti

Največja težava je da se odgovornost za učenje prenaša na posameznika. Država s svojim šolskim aparatom, delodajalci z organiziranim izobraževanjem skrbijo za iozbraževanje.

Pri neformalnem učenje gre za pogosto za pretvarjanje tacitnega v eksplicitno znanje. Tacitnega znanje ni mogoče uveljaviti na formalen način, je pa to mogoče uveljaviti pri individualnih obravnavah.

RAZLIKA MED PRILOŽNOSTNIM UČENJEM IN NAČRTOVALNIM UČENJEM

1. PRILOŽNOSTNO UČENJE
   
   1. Je neprevedljivo, brez standardov, ni učnega načrta
   2. Do njega pride spontano, ni učitelja d abi proces vodil
   3. Rezultati so implicitni
   4. Praviloma je skupinsko učenje, problem ostaja merljivost
   5. Je teoretsko nepovezano
   6. Je organsko, holistično
   7. Ni učitelja, sporžajo ga učeči se
   8. Poteka v ne – učnih situacijah
   9. Največkrat je skupinsko, sodelovalno
2. NAČRTOVANO UČENJE
   
   1. a. Ima cilj (merjenje rezultatov)
   2. Učitelj organiziran učno okolje
   3. Meri se učinek pri posamezniku, njegov napredek
   4. Konceptualizacija, sistematičnost znanj.
   5. Znanje kot prepoznana lastnost posamenzika
   6. Učenje lahko na delovnem mestu poteka načrtovano ali nenačrtovano.

Question 19

Kako Ozvald kritizira staro šolo?

Answer 19

• Očita mu teoretiziranje, prekomerno operiranje s pojmi
• Očita mu kopičenje površnega znanja
• Šola mora po njegovem biti oblikovalna – vzbuja in oblikuje vse kulturne vidike gojenca: telesne, duševne, moralne
• Pogoj za uspešno delo je dobra priprava učiteljev – sploh v poklicnih in strokovnih šolah
• Zagovarja strokovnjake za izobraževanje poklicne in strokovne šole, raje kot laike
• Šolski sistem je kritiziral z 2 vidikov; abstraktnosti (svoje korenine v očitnem teoretiziranju ali pa v prekomernem operiranju s samimi pojmi) in didaktičnega enciklopedizma (huda izkušnjava za kopičenje površnega znanja.
• Za ljudsko kot za srednjo (gimnazijo) velja, da mora biti OBLIKOVALNA, torej naj vzbuja in oblikuje vse kulturno porabne sile gojenca: telesne, duševne, moralne)
• Pogoj za ustrezno delo je tudi ustrezna priprava učiteljev.

Question 20

Trojna vloga PSI

Answer 20

PSI nima vloge zgolj odgovarjati na potrebe trga dela.

Poleg priprave na poklicno delo ima tudi druge vloge:

1. Pripravlja na določeno poklicno delo, kot ga opisuje poklicni standard
2. Omogoča dvig ravni posameznikove splošne razgledanosti, poznavanje socialnega in kulturnega življenja – splošnoizobraževalna funkcija PSI
3. Pripravlja na nadaljnje izobraževanje na višjih stopnjah (ta funkcija se krepi na račun ostalih dveh – programi se prilagaja pričakovanje dijakom in pričakovanjem staršev, tj. želja po višji izobrazbi, čim daljšem izobraževanju)

Težava PSI je, kako uravnotežit vse tri funkcije, pri tem pa se ne izpostavit očitkom, kako katero od funkcij zanemarja oz. ji daje prednost. Šole se vedno prilagaja povpraševanju – npr. izobraževanje 3+2

Question 21

Kaj so kompetence, kakšne kompetence poznamo?

Answer 21

Kompetenca se najpogosteje definira kot sposobnost posameznika, da se uspešno sooča z zahtevami delovnega ali socialnega okolja, pri čemer je pomembno poudariti, da ne gre za prirojene sposobnosti pač pa za sposobnosti, ki so rezultat razvoja in ki jih posameznik pridobi v različnih življenjskih situacijah, najbolj intenzivno pa jih pridobita v procesih učenja in izobraževanja.

Dve vrsti kompetenc (zmožnost):

• Splošne (generične) kompetence – splošno izobraževanje
• Predmetno/delovno specifične – poklicno in strokovno izobraževanje

Kompetence so v relaciji do konkretne dejavnosti/opravila, znanje je sestavina kompetence. Kompetence so praviloma vezane na konkretno delo, znanje je sestavni del kompetence.

Od pristopa je odvisno ali bodo poklicne ali delovne kompetence razvile tudi splošno znanje.

Da bi bilo strokovno in poklicno izobraževanje uspešno moramo najti in vzdrževati povezavo med splošnim znanjem in delovnimi kompetencami.

Question 22

Odnos med trgom dela in izobraževanjem?

Answer 22

DVE PARADIGMI

1. Realizacija koncepta VŽU, ki je postala z Memorandumom o VŽU paradigmatska zahteva in usmeritev EU ob začetku novega tisočletja. Uveljavljanje tako imenovanega koncepta kompetenc, ki naj bi s poudarjanjem splošnosti in izpostavljanjem t.i. generičnih, ne pa toliko delovno specifičnih kompetenc, omogočala reševanje neskladij na trgu dela
2. Učenje skozi proces dela: »Učenje skozi proces dela neposredno je sedaj razumljeno kot najboljša pot za razvoj z delom povezanega znanja in spretnosti. Kar je naučeno v razredu, je uporabno v razredu, ne pa tudi lahko prenosljivo v delovno situacijo.«

Question 23

VAJENIŠKA OBLIKA IZOBRAŽEVANJA

Answer 23

• Vajeništvo pripeljejo nazaj, omogoča ga zakon o vajenitštvu
• Več kot 50% obsega izobraževalnega programa se prenaša na delodajalca
• Katalogi praktičnega izobraževanja pri delodajalcu (delovna področja, učni izidi)
• Uvedeno je bilo, ker je na nas pritisnila EU (financiranje)

Question 24

Struktura programov

Answer 24

Splošni del vsebuje:

• Ime programa
• Naziv poklicni oz. izobrazbe, ki se pridobi po uspešno končanem izobraževanju
• Cilje izobraževanja
• Trajanje izobraževanja
• Pogoje za vključitev
• Pogoje za napredovanje in dokončanje
• Omejitev vpisa in merila za izbiro
• Obvezne načine ocenjevanja znanja
• Pogoje za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij

Posebni del določa Strokovni svet in vsebuje:

• Predmetnik (ni v pristojnosti ministrstva oz. ministra; predmetnik v OŠ je določen z zakonom)
• Katalog znanja
• Izpitni katalog
• Znanja, ki jih morajo imeti izvajalci izobraževalnega programa
• Obseg in vsebino izobraževanja, ki se izvaja pri delodajalcu
• Organizacijo izvajanja izobraževalnih programov
• Posebni del prilagojenih programov za OPP vsebuje še: dejavnosti, ki so potrebne za doseganje optimalnega razvoja posameznika in navodila za izvajanje
• Priloge k programu:Seznam avtorjev programa in posameznih katalogov, Pravilnik o smeri in stopnji izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev • Minimalni standardi opreme • Priloga k spričevalu v slovenščini in angleščini (poklicni standard, kam spada posamezna kvalifikacija, posebni dosežki posameznika)

Question 25

Poklicni tečaj - dileme

Answer 25

POKLICNI TEČAJ – DILEME:

Ali je poklicni tečaj še potreben če je:

• Poklicni tečaj predvsem v funkciji prekvalifikacije.
• Za ohranjanje istega izobraževalnega standarda nujno izobraževanje po enem izobraževalnem programu (ob upoštevanju možnosti za različne izobraževalne poti.)
• Poklicni tečaj zgolj ena od izobraževalnih poti in ne ločen izobraževalni program, ki vodi do enotnega izobraževalnega standarda (usposobljenost na ravni srednje (poklicne in) strokovne izobrazbe.

STANJE:

• Šol ne ureja zakon o visokem šolstvu. Od leta 2006 (2004 PPT) imajo lasten zakon. Niso omejene le na tehniške in poklicne.
• Izobraževalni program je naravnan na takojšen vstop na trg dela (40% v neposrednem delovnem okolju)
• Višje strokovne šole trajajo dve leti in niso visokošolske ustanove.
• Od njihovega nastanka je vpis rasel, v zadnjih letih pa se je rast nekoliko ustalila.
• Danes imamo v Sloveniji 51 šol: od tega 28 javnih in 23 zasebnih.

Question 26

Zakaj so vajeništvo ukinili leta 2006 in ga 2017 ponovno uvedli?

Answer 26

Vajeniški sistem je uveden ne kot poseben tip izobraževanja ampak kot posebna izvedba izobraževalnega programa.

Dijaku pravzaprav pustiš izbiro, ali se bo za nek poklic izobraževal skozi vajeniški ali šolski sistem.

Definicija CEDEFOB: Vajeništvo je sistematično, dolgo časa trajajoče usposabljanje. Vajenec je pogodbeno vezan na delodajalca in dobiva nagrado. Vajenec pri delodajalcu opravlja za njega koristno delo. Zaposlovalec sprejme odgovornosti, da bo vajenca oskrbel, da mu bo dal takšno znanje, ki ga bo vodilo v opravljanje določenega poklica.

Definicija EUROSTAT: Nekoliko širša definicija v primerjavi s prejšnjo. Dodaja to, da vajeništvo daje formalno izobrazbo. Učni čas se menjuje (dijaki imajo obdobje praktičnega izobraževanja pri delodajalcu in obdobje teoretičnega izobraževanja v instituciji).

Zakaj je bilo ukinjeno?

• Delodajalci so dualni sistem sprejeli s figo v roki
• Čakali so subvencije
• Niso bili pripravljeni investirati (ne kadrovsko, ne materialno) • Niso se poenotili z dualnim sistemom
• ŠOLE: • Nenaklonjene, ker jim zmanjšuje število ur, bale so se viškov učiteljev
• Poklicno svetovanje na OŠ: Svetovalni delavci so govorili učencem v smislu: »Zakaj bi šel za vajenca, saj si sposoben za v šolo?«
• Svetovalni delavci so gledali na dualni sistem kot nekaj manjvrednega,
• Vzporedni sistem (šolski in dualni) je neke vrste (nelojalna) konkurenca.

Kaj bi bilo potrebno storiti?

• Strateški razmislek
• Nova bela knjiga
• Razmislek o temeljni funkciji poklicnega in strokovnega izobraževanja na srednji stopnji (priprava za nadaljevanje izobraževanja)
• Ukiniti vzporednost med dualnimi in šolskimi programi
• Razmislek: namen in dejanska funkcija poklicno tehniškega izobraževanja (3+2) Kaj bi bilo potrebno storiti?
• Sprememba paradigme

Paradigma:

• vzorec delovanja v znanstvenem, epistemološkem ali drugem raziskovanju (T. Kuhn)
• širši pomen: splošno sprejeti vzorci razmišljanja

Question 27

M.FRIEDMAN vloga oblasti

Answer 27

Neoliberalizem je posodobljena različica idej, povezanih z ekonomskim liberalizmom, ki se razvil pod vplivom neoklasičnih ekonomskih teorij. (Friedrich Hayek, Milton Friedman)

Liber: prosto, liberalis: svoboda, politični liberalizem: svoboda posameznika pred državo, ekonomski liberalizem, socialni liberalizem: enakopravnost, liberalna demokracija

Friedman: neoliberalistični pogled na izobraževanje

Vloga oblasti v izobraževanju: šolanje je oblika investiranja v človeški kapital, ki je natanko takšno, kot so investicije v stroje, stavbe ali druge oblike nečloveškega kapitala.

Njegova funkcija je povečati ekonomsko produktivnost človeškega bitja. Če v tem ne uspe je posameznik v družbi svobodne pobude nagrajen s prejemkom višjega povračila za svoje storitve, kot bi ga lahko zahteval sicer. Reduciranje šole na to funkcijo pomeni neoliberalizem, na področju izobraževanja.

Question 28

Pickedy ugotavlja:

Answer 28

Da se z večanjem svetovnega bogastva povečuje nesorazmerno višji stopnji dohodek tistih, ki so lastniki kapitala, ki živijo od rent, delnic, dividend in da se bistveno počasneje povečuje dohodek, ki ga dobijo tisti ki ustvarjajo možnost za presežno vrednost / dohodek / dobiček.

Kar pomeni da se svetovno bogastvo vedno bolj pomika, oz vedno manjši delež prebivalstva razpolaga z vedno večjim deležem bogastva. Zgornji procent najbogatejših bogati hitreje. Kot spodnjih 50%. on je največji kritik neoliberalizma.

Question 29

Dilema - Laval med 2 variantoma

Answer 29

Laval (izbiramo med 2 variantama):

1. vzgoja posameznika kot avtonomnega bitja in formiranje razsvetljenega državljana, politična funkcija šole
2. oblikovanje posameznika, ki hodi v šolo zato da bo lahko akumuliral človeški kapital, podreditev ekonomiji – potreba trga dela

Gibanje med tema 2 alternativama, je tisto ki opredeljuje vsakokratno izobraževalno politiko. Politika se odloča za izobraževalno politiko, ki se giblje med a in b.

Politika se odloča kakšna politika bo na področju izobraževanja.

Question 30

Kako se po Sheinu giblje posameznik v svoji karieri?

In kakšne tipe karier poznamo?

Answer 30

1. Po ravneh, napredovanje, degradacije ; vertikalne tranzicije
2. Glede na vključenost v organizacijo, ugled, neformalni vpliv, strokovni razvoj
3. Plurivalentnost med področij, pregled nad celoto ; horizontalne tranzicije

Edvard Shein je pokazal da se posameznik v svoji karieri lahko giblje v treh smereh.

1. Lahko se giblje po vertikali, ki hkrati pomeni gibanje/napredovanje po hierarhiji (podoficir, oficir, častnik, major, general major, general / asistent, docent, izredni profesor, redni profesor). Običajno socialno okolje tako kariero ocenjuje kot uspešno kariero. Taka kariera je zelo pogosto povezana z izgorelostjo, visokim tlakom, nespečnostjo, jemanjem poživil, ker je to kariera, ki je zelo zahtevna v smislu fizičnih in psihičnih naporov.
2. Drugo je funkcionalno področje - linearno (gibljem se po različnih področjih, med njimi prehajam, ne napredujem pa hierarhično).
3. Tretja karierna pot je zelo zanimiva. Gre za to da je posameznik lahko tudi na različne načine vključen v organizacijo, da imaš v organizaciji ki ji pripadaš lahko različen status, vpliv ne glede na formalno pozicijo. Gre za to do kolike mere se identificiraš z organizacijo in v kolikšni meri ta organizacija tvojo vlogo sprejema, upošteva, koliko imaš priznan status (npr. v zbornici so učitelji rangirani – mentor, svetovalec, svetnik. Ni nujno tisti ki ima najvišji status ima tudi najvišji ugled). Gre za to koliko se iz obrobja približuješ družini (stožec), koliko si pomemben za organizacijo in koliko je ta pomembna zate. Imamo objektivni (drugi ocenjujejo kariero kot uspešno) in subjektivni pogled na kariero. Subjektivni pogled gleda na kariero iz zornega kota posameznika (občutka izpopolnjenosti, občutka ali sam meni da je njegova poklicna pot ustrezna in primerna, da se pri svojem delu dobro počuti, da so njegove zmožnosti ustrezno uporabljene, da svojo kariero doživlja kot uspešno). Ni nujno da sta pogleda povezana. Lahko je nekdo zadovoljen v svojem poklicu.

TIPI KARIER:

• STALNA: Gre za močno poklicno identiteto, usodna je prva zaposlitev, praviloma ostajaš na istem nivoju, isti poklic opravljamo vse življenje, mladost
• PREHODNA: Gre za gibanje med področji, spreminjamo delovna mesta a ostajamo na istem nivoju. Gre za takrat ko posameznik sam hoče zamenjati delo, če pa je prisiljen je to prekarna kariera
• LINEARNA: Gre za vertikalne tranzicije, gre za spremembe v hierarhiji in moči
• CIKLIČNA: Delo posameznika ima lastnosti projektnega dela (npr. nekaj časa prevaja Danteja, nato piše o Slovencih v 19. stoletju, nato raziskuje razvoj nove internetne terminologije)

Question 31

Kompetence kot jih našteje OECD in njihovo priznanje?

Answer 31

DeSeCo:

Kompetence so opredeljujejo kot sposobnost/zmožnost za uspešno soočanje z individualnimi in socialnimi zahtevami, ali za izvajanje določenih dejavnosti ali opravil…

To, na potrebe usmerjeno opredelitev je potrebno dopolniti s konceptualizacijo kompetence kot notranje mentalne strukture – v smislu sposobnosti/zmožnosti, kapacitete in dispozicij, ki se nahajajo v posamezniku.

Vsaka kompetenca je zgrajena kot kombinacija kognitvnih in praktičnih spretnosti, znanja (vključujoč tacitno znanje), motivacije, vrednostne orientacije, nagnjenj, čustev in ostalih socialnih in vedenjskih sestavin, ki se lahko mobilizirajo za učinkovito ravnanje.

Question 32

Pogoji, ki morajo obstajati, da lahko govorimo o kompetencah?

Answer 32

Pogoji za opis:

• Obstajati mora kot dejavnost, aktivnost, ki jo lahko opredelimo kot načrtno spreminjanje predmeta;
• Prisoten mora biti predmet kot del stvarnosti, ki je podvržen spreminjanju; lahko gre za preprost fizičen predmet ali abstrakten konstrukt teoretski problem ali zapletena logična struktura.
• Nastati mora predstava (reprezentacija) kot mentalna struktura, bolj ali manj kompleksna, ki povezana z dejavnostjo spreminjanja predmeta.

Šele združeno »znanje« omogoča tisti proces, ki »razkrije« kompetenco posameznika.

Question 33

Razpad klasične referenčne skupine ter posledice na poklicno identiteto?

Answer 33

Kohezivnost ki je bila značilna za posamezne poklicne skupine, se krha.

Vzpostavljajo se druge relacije med posameznikom in socialnim okoljem.

• Namesto odnosa JAZ – MI se vzpostavlja JAZ – DRUGI
• Mi se pretvori v posameznika Drugi, ne več Drugi (veže jih pogodba, dogovor, organizacija, ista kategorija)
• Ni pripadnosti skupini, kar je lahko za človeka obremenjujoče, saj je želja po pripadnosti ena od osnovnih potreb.
• Pretvorba vodi v razpad klasične referenčne skupine in tudi v atomizacijo dela.
• Referenčne skupine postajajo vedno bolj ohlapne. Ker se ne čutimo odgovornega eden do drugega, ker ni vezivnega tkiva med udeleženci prihaja do razpada referenčne skupine.
• Zato so te skupine šibke in se ne morejo upreti. Močne skupine predstavljajo oviro za neoliberalno politiko, saj imamo točko upora.

Question 34

Dilema Laval

Answer 34

Laval:

• Vzgoja posameznika kot avtonomnega bitja in formiranje razsvetljenega državljana, politična funkcija šole
• Oblikovanje posameznika, ki hodi v šolo zato, da bo lahko akumuliral človeški kapital, podreditev ekonomiji – potreba trga dela

Posledice a

1. Razvoj politične kulture, prenašanje vrednot solidarnosti, enakih možnosti, vsem zagotovljena kvalitetna splošna izobrazb, izobrazba je vrednota sama po sebi in služi inkulturaciji posameznika

Posledice b

1. Tržni mehanizmi, alokacija resursov, racionalnost
2. Orientiranost na zadovoljevanje potreb trga dela Trg dela ne vpliva na državno regulacijo vpisnih mest v šolski sistem.
3. S tega vidika, bi težko rekli, da je naš šol sistem naravnan neoliberalno
4. Utilitaristično pojmovanje znanja
5. Večja usposobljenost in posledično zaposljivost mladih

Question 35

2 značilnosti identitete

Answer 35

Vsaka identiteta ima dve značilnosti:

*Edinstvenost, diferenciacija, razlika

Nekaj, kar nosilca posamezne identitete razlikuje od tistih, ki nimajo enake identitete. Nekaj, kar me razlikuje od drugega je pogoj, da se vzpostavlja moja identiteta.

*Posplošitev, generalizacija

Tisto, kar je edinstveno, kar je drugačno od drugih, delim s tistimi, ki imajo podobno identiteto.

Question 36

IDENTIZACIJA (P. TAP)

Answer 36

Francoski sociolog P. Tap je uporabil izraz IDENTIZACIJA, ki ni izraz, ki je splošno sprejet.

On pravi, da gre pri oblikovanju identitete za dva procesa: ​

• Poistovetenje z drugimi, ki pripadajo skupini z istimi reprezentacijami, predstavami, mnenji (identifikacija)
• Vzpostavljanje razlike do drugih, ki niso nosilci istih reprezentacij, predstav, mnenj (diferenciacija)

Vsak proces IDENTIZACIJE vključuje dva procesa:

• POISTOVETIM SE, IDENTIFICIRAM SE
• DIFERENCIRAM SE Na teh dveh procesih se gradi vsaka identiteta.

Question 37

E. HUGHES

Answer 37

Hughes je identificiral dva procesa, ki potekata v procesu poklicne identifikacije:

• ne moreš razviti identitete, če nimaš svoje referenčne skupine (to so tisti drugi, pisano z malo, ki imajo isto lastnost in se razlikujejo od vseh drugih, ki te lastnosti nimajo)
• zato je vpetost v referenčno skupino ključno, kajti znotraj vpetosti v referenčno skupino potekata dva procesa, ki sta našteta spodaj

Proces konverzije

Je proces, ko se počutiš kot … npr. učitelj. Traja nekaj časa, da se sami sebe začnemo interpretirati kot učitelja.

Ta proces vključuje ponotranjanje idej, vrednot in kulture skupine v smislu: kako razumem svoje delo, kaj doživljam kot svojo vlogo, kakšen sem sam kot nosilec poklica. Gre za to, da se začnem doživljati kot ravnatelja.

Če ne ponotranjim značilnosti, vrednot, ki so za to pomembne, svojega dela ne bom opravljal dobro.

Tudi v smislu: kako se začnem oblačiti, kakšen jezik uporabljam, kam grem na kavo v kavarno

Konverzija v smislu spreobrnitev.

Proces iniciacije

Ne nanaša se na posameznika in na njegovo spreobrnitev, ampak pomeni, da skupina, znotraj katere sem, mene prizna, da sem, za kar se vidim da sem.

Pogosto so iniciacije vezane na iniciacijske obrede. Plemenski obredi v primitivnih kulturah.

Tudi primitivne kulture, ki se nimajo za primitivne kulture. Obrezovanje na primer.

Ostanek inciacijskega obreda je: brucovanje, fazaniranje, ko prideš na triglav, te nekdo s pasom našeška

Obredi niso ključni, ključno je nekaj drugega.

Na primer: pride mlad policist na policijsko postajo in stari policijski mački ga dolgo ne sprejmejo. Ni še dozorel, ni enak nam. V neki kritični situaciji pokaže pogum, takrat ga sprejmejo. To je tudi proces iniciacije.

Da te poklicna (referenčna) skupina sprejme, da ga pripozna kot sebi enakega. Tudi: iniciacija v športno društvo v podobnem smislu kot pri policajih.

Ko se procesa spojita se lahko izgradi identiteta! Vendar za to potrebujemo referenčno skupino.

Question 38

TRI OBLIKE ALTERNACIJE (MATHEY-PIERRE)

Answer 38

Alternacija pomeni, da del procesa poteka v izobraževalni inštituciji, del v neposrednem delovnem okolju.

Deduktivna (navidezna) alternacija

Gre pravzaprav za nealternacijo. Je navidezna, ker najprej ves proces poteka v izobraževalni instituciji, šele potem v neposrednem delovnem okolju. Najprej študiraš in dobiš diplomo, potem greš delati pripravništvo, kjer razviješ konkretne kompetence v neposrednem delovnem okolju.

Induktivna alternacija

Najprej razviješ praktične spretnosti v delovnem okolju, šele potem jih nadgradiš z ustreznim izobraževanjem v izobraževalni instituciji.

Integrativna (sočasna) alternacija

Izmenjava je sočasna.

Question 39

Kaj je vstopni šok? In kako ga lahko blažimo z izobraževanjem?

Answer 39

VSTOPNI ŠOK:

• Odvisen je od pričakovanj, predstav in izkušenj, ki si jih posameznik pridobi pred prvo zaposlitvijo
• Je šok, če posameznik ugotovi, da predstava o lastnem poklicnem delu in vnaprejšnja identifikacija s poklicem, ki jo je razvil med šolanje, ne ustreza izkušnjam in situaciji v kateri se znajde po začetku zaposlitve

Question 40

3je KONCEPTI KOMPETENC : Delamare & Winterhorn

Answer 40

BEHAVIORISTIČEN ENODIMENZIONALEN KONCEPT ;

meri predvsem delovno zmožnost ; razvil se je v ZDA v 80ih letih 20. stoletja predvsem za potrebe in v okvirih teorije razvoja človeških virov (HRM).

Pojem kompetence reducira na dimenzijo. → meri praktične sposobnosti, ne vključuje kognitivne teorije, kognitivnih zmožnosti – ne vključuje znanja.

Gleda predvsem performativno plat. 2) temu je sledil razvoj v VB, ki je Behaviorističnemu dodal POKLICNO FUNKCIONALNO in KOGNITOVNO DIMENZIJO (NVQ).

Vključuje tudi posamezno transferno vrednost kompetence.

V Franciji, Nemčiji, Avstriji je že od vsega začetka prevladoval HOLISTIČEN KONCEPT

razume znanje, spretnosti in ravnanje kot enakovredne dimenzije kompetence (OECD). Tudi definicija OECD je holistična. Znanje, sposobnosti in ravnanje razume kot enakovredne dimenzije kompetence.

Question 41

Ločitev kompetenc (Andersson)

Answer 41

• REALNE
  
  • »kompetence v funkciji« - uporabljamo jih v vsakdanjem življenju
  • Performativne kompetence – implicirane v dosežku (rezultat dela), rezultata ni mogoče doseči, če kompetenca ni uporabljena
    
    • Razvijejo se na delovnem mestu (tudi v športu, prosti čas)
    • Največkrat ostanejo skrite (tacitne)

STANDARDIZIRANE

Normativno urejene; so prepoznane, vidne, lahko opišemo znanja, spretnosti, … so ozaveščene.

Formalno priznane

Ovrednotene v izobraževalnem sistemu (merjene,ocenjene)

Question 42

Kadrovsko - izobraževalni informativni sistem, katere vrste podatkov pridobiva od zaposlenih

Answer 42

Kadrovska služba naj bi na podlagi analize podatkov, pridobljenih s strani zaposlenih v podjetju, angažirala zaposlenega, ki bo svoje znanje, ki ga je pridobil z individualnim in organiziranim strokovnim izobraževanjem, prenesel na druge zaposlesne.

Kadar v podjetju ni kompetentne osebe, ki bi imela ustrezno znanje, je opravilo kadrovika po Florjančiču (prav tam) evidentiranje in angažiranje strokovnjakov iz okolja, ki glede na svoje znanje in položaj (lahko) sodelujejo pri pripravi zasnov programov in izvedbi izobraževanja.

Slednje naj bi bilo zasnovano tako, da bi kar najbolj motiviralo udeležence izobraževanja in med njimi vzpodbudilo aktivno sodelovanje. S tem mislim na dodatna vprašanja, ki bi jih zastavljali predavateljem in tako pripomogli k večji kakovosti izobraževanja.

Question 43

Pet področij dejavnosti pri planih upravljanja z zaposlenimi

Answer 43

Področja dejavnosti (5):

1. Načrtovanje dela in zaposlitev (planiranje potrebnih kadrov, načrtovanje nasledstev, pretok (gibanje) zaposlenih-kakršnekoli premestitve. Ni nujno napredovanje, lahko tudi nazadovanje. Lahko po lastni izbiri ali ker so take potrebe)
2. Zaposlovanje (proces, ko damo razpis, pripravimo pogoje za razpis; opravimo selekcijski postopek izbiranja, ki je izjemno zahteven in ne more bit odvisen le od enega človeka, zaradi tega ker vsaka organizacija ima svojo organizacijsko kulturo-oblačenje, znaki…-in je možno, da čeprav je nekdo usposobljen zaradi svojih značajskih lastnosti ne bo primeren; poskusna doba, ki je varovalka zaposlovalcu da je njegova odločitev pravilna, preden zaposli za nedoločen čas-kar je drugo kot prekarno delo)
3. Zagotavljanje učinkovitosti (motivacija-proučevanje dejavnikov ki vplivajo na njo; vrednotenje učinkovitosti; napredovanje; svetovanje in mentorstvo oz. nadzor-v nekaterih dejavnostih je svetovalna dejavnost stalna, včasih pa je to le občasno, mentorstvo je začasno, nadzor spremlja učinkovitost; slaba učinkovitost-ko nadzor ni učinkovit)
4. Izobraževanje in razvoj (izobraževanje in usposabljanje zaposlenih-kako se omogoča izobraževanje, kako je vključeno v delo, naloga HRM je da ga priznava in evidentira; razvoj zaposlenih-kako spremljamo razvoj strokovnjakov, bolj kot napreduje bolj bi moral biti plačan; skrb za organizacijsko kulturo- vsaka organizacija ima nek sistem in znotraj njega napisana in nenapisana pravila in temelji na nekih podmenah-kjer se išče in deli pravica, HRM mora tudi proučevat kako poteka komunikacija, kako sporočila potekajo znotraj organizacije, kako potekajo znotrej org. neki obredi)
5. Odnosi med zaposlenimi (prevzemanje odgovornosti; reševanje problemov; reševanje pritožb-kako se rešujejo, kako ravnamo v primeru konfliktov; dobro počutje-organiziranje prehrane, skrb za varstvo otrok) - Upravljanje z informacijskim sistemom-vodenje/evidenca kaj se dogaja