Vprašanja Iz Skripte Flashcards

1
Q

Kaj je dipolni moment

A

Vektorska količina, katere velikost je enaka produktu naboja in vektorju razdalje med nabojema.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je proton hop?

A

Prehod protona s hidronijevega iona na molekulo vode in posledično nastanek novega hidronijevega iona.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj nam poda absorpcijski koeficient, kaj Henryjev zakon in kaj Raoultov zakon?

A
  1. Koliko plina se pri standardnih pogojih raztopi v 1l tekočine
  2. Topnost plina (ki je sorazmerna parcialnemu tlaku)
  3. Kako se parni tlak spreminja zaradi prisotnosti topljenca
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Katere vrste VDW vezi poznamo?

A

Orientacijske, disperzijske, indukcijske

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj nam pove aktivnost?

A

Aktivnost predstavlja efektivno molarno koncentracijo (pove, kakšen delež molekul/ionov v 1l raztopine reagira z drugimi delci)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj so pufri?

A
  • Vodni sistemi, ki se upirajo spremembi pH (ponavadi poliprotične kisline)
  • pufer sestavljata: šibka baza + njena konjugirana kislina & šibka kislina + njena konjugirana baza
  • Biatvo pufranja: pretvorba iz močne baze/kisline v šibko bazo/kislino
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

O čem govorijo 3 zakoni termodinamike?

A
  • 1: vpelje entalpijo, ki je pri stalnem p in T enaka toploti, govori tudi o endo in eksotermni reakciji
  • 2: vpelje entropijo, ki je merilo za stopnjo neurejenosti, govori o reverzibilnih in ireverzibilnih procesih
  • 3: govori o entropiji idealnega kristala pri absolutni ničli
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je kemijski potencial?

A

Potencial, ki nam pove spremembo proste entalpije ob dodatku snov v zmes.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj je oksidoredukcijski potencial

A

Mera za afiniteto vezave elektronov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Naštej in opiši teorije o hitrosti kemijskih reakcij.

A
  • Arrheniusova teorija (Vpliv T in Ea na hitrostno konstanto)
  • Teorija trkov (upoteva še sterične razmere)
  • Teorija prehodnega stanja (Nastanek aktiviranega kompleksa)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

S čim se ukvarja stereokemija in kako jo delimo?

A
  • Ukvarja se s preučevanjem različnih razporeditev kovalentnih vezi - izomerijo
  • Izomerije delimo na strukturne in stereoizomerije, ki se naprej delijo na konformacijsko in konfiguracijsko izomerijo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Opredeli naslednje molekule konfiguracijske izomerije: enantiomeri, diastereoizomer, epimer, mezomer, prokiralna molekula, cis-/trans-izomer.

A

enantiomeri= kiralni molekulo, ki druga drugi predstavljata zrcalno sliko
diastereoizomer=se razlikuje pri večih, a ne vseh skupinah
Epimer= razlika le v eni funkcionalni skupini
Mezomer= molekule z notranjo ravnjo simetrije (niso aktivni)
prokiralna molekula= zaradi zamenjave 1 skupine postane kiralna
cis-/-trans= 2 obliki geometrijskih izomerov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Na kaj delimo biokemijske reakcije?

A
  • adicije (vode, nukleofilne), eliminacije, izomerizacije
  • tvorbe/cepitve C-C vezi (reakcije citoskeleta)
  • prenos funkcionalnih skupin
  • oksidoredukcije
  • radikalske reakcije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Na katere skupine delimo aminokisline?

A
  • nepolarne z alifatskimi radikali (G, A, P, V, L, I, M)
  • polarne z nenabitimi radikali (S, T, C, A, G)
  • z aromatskimi radikali (P, T, T)
  • s poz. nabitimi radikali (L, A, H)
  • z neg. nabitimi radikali (A, G)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kako delimo reakcije aminokislin

A
  • Reakcije na alfa C-atomu (aminacije in deaminacije, transaminacije, dekarboksilacije, racemizacije)
  • Reakcije na radikalih (oksidoredukcijske reakcije na cisteinu, oksidacjie, hidroksilacije, kondenzacije, metilacije)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Naštej 5 spojin, ki nastanejo iz peptidov.

A

Peptidni hormoni, peptidni nevrotransmiterji, endorfini (in enkefalini), peptidni antibiotiki, toksini.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Do katerih vrst izomerizacij prihaja pri monosaharidih?

A
  • Pretvorba iz ketoze v aldozo in obratno
  • Epimerizacija aldoz na C2
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

S katerimi reakcijami lahko dobimo derivate monosaharidov?

A
  • Izomerizacije (izomeraze, dobimo epimere ali pretvarjamo med ketozami in aldozami),
  • fosforilacije (pod vplivom MgATP in kinaz),
  • dekarboksilacije (zmanjšajo število C-atomov, dobimo ketoze),
  • aldolne kondenzacije (dodajamo C-atome, nastane enolatni ion in nato še aldol),
  • retro aldolne kondenzacije (cepitev vezi med 2 C-atomoma),
  • trans ketolacije (s pomočjo TPP, prenos keto skupine s ketoze na aldozo),
  • trans aminacije (s pomočjo PLP, dobimo imin, lahko tudi amin),
  • acetilacije (pod vplivom CoA, dobimo npr. N-acetilglukozamin)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Kako nastane glikozidna vez disaharidov?

A

S kondenzacijo, pred katero se OH zamenja z boljšo izstopajočo skupino (npr. UDP), pri tem pa se lahko spremeni alfa/beta konfiguracija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Katere homopolisaharide poznas?

A
  • Škrob / amiloza in amilopektin (iz D glukoz z alfa povezavami),
  • glikogen (iz D glukoz z alfa povezavami),
  • celuloza (iz D glukoz z beta povezavami),
  • hitin (iz N-acetilglukozaminov z beta povezavami),
  • hitozan (iz N-glukozaminov z beta povezavami),
  • dekstran (iz D glukoz z alfa povezavami),
  • pektin (iz D-galakturonske kisline z alfa povezavami),
  • inulin (iz D fruktoz z beta povezavami).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Katere heteropolisaharide poznaš?

A
  • Glikozaminglikani: Hialuronska kislina, hondroitinsulfat,, keratansulfat, heparin, heparansulfat, dermatansulfat
  • Peptidoglikani: proteoglikani, glikoproteini, glikolipidi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Opiši osnovne lastnosti glikozaminglikanov.

A

-So nerazvejani heteropolisaharidi
So eni glavnih sestavin vezivnih in opornih tkiv
-Sestavljeni so iz dimerov, kjer je en monomer N-acetilglukozamin/galaktozamin, drugi pa je običajno kislinski derivat.
- predstavniki: hialuronska kislina, hondroitinsulfat, keratansulfat, heparin,heparansulfat, dermatansulfat

23
Q

Kako delimo lipide glede na biološko vlogo?

A

Na skladiščne (TCG in voski), na strukturne (fosfolipidi, sfingolipidi, steroli) in na biološko aktivne (steroidi, lipidotopni vitamini, eikozanoidi)

24
Q

Kako se nasičene MK razlikujejo od nenasicenih?

A

Imajo visje talisce in tvorijo vec Van der Walsovih vezi, imajo samo enojne vezi in se v kristalu bolj tesno zlagajo.

25
Q

Kako delimo membranske lipide?

A

Na fosfolipide (glicerofosfolipidi, sfingolipidi, etrski lipidi?) in na glikolipide (glikosfingolipidi)

26
Q

Opiši pot prenosa signala s fosfatidil inozitol 4,5-bisfosfatom.

A

Vezava liganda - odcepitev alfa enote trimernega G proteina - aktivacija fosfolipaze C - cepitev PI-3P - nastanek DAG in IP-3 - IP-3 izloca Ca - DAG in Ca aktivirata protein kinazo c - fosforilacija tarčnih proteinov

27
Q

Na kaj delimo steroide?

A
  • steroli
  • žolčne kisline
  • vit D
  • hormoni nadledvicne zleze
  • spolni hormoni
  • sinteticni steroidi
28
Q

Opiši delovanje žolčnih kislin.

A
  • V jetrih se povežejo z glicinom/tavrinom
  • Iz njih in delno iz holesterola nastanejo soli kislin, ki se izločajo v žolč
  • Skupaj z žolčem se izločijo v dvanajstnik
  • Združitev molekul, soli kislin emulgirajo lipide (TAG) in povečajo površino za delovanje lipaz
  • Razgradnja TAG na maščobne kisline in monoacilglicerole
  • Nastanek mešanih micelov, ki se prenesejo skozi membrano enterocitov
  • 95% soli se reabsorbira v jetra in žolčnik, ostale se izločijo
29
Q

Kaj so glavne vloge lipidotopnih vitaminov in iz česa nastanejo?

A
  • A (iz beta-karotena): sodeluje v vidnem ciklu, kot hormon vzdržuje homeostazo epitelijskih celic)
  • D (iz 7-dehidroholesterola): uravnava absorpcijo kalcija in mineralizacijo kosti, kot hormon uravnava izražanje genov
  • E (tokoferoli in tokotrienoli): antioksidant
  • K (filokinoni in menakinoni): koencim glutamat karboksilaze, ki ima vlogo v strjevanju krvi
30
Q

Kaj so eikozanoidi?

A

So avtokrini ali parakrini hormoni, ki nastanejo iz arahidonske kisline v razlicnih tkivih. Imajo vlogo v reprodukciji, vnetnem odzivu, vrocini, bolecini, krvnih strdkih,…

31
Q

Glavne lastnosti dusikovih baz (ki omogočajo različne prostorske strukture nukleinskih kislin)?

A

So sibke kisline, so aromatske, planarne, heterociklicne, imajo delokalizirane elektrone, obstajajo v razlicnih tautomernih oblikah, tautomere pri ph 7 omogocajo tvorbo vodikovih vezi, najpogosteje se parijo po crick-watsonu

32
Q

Katera molekula je prekurzor pirimidinskih in katera purinkih dusikovih baz?

A

Pirimidini- orotinska kislina
Purini- 5-fosforibozilamin

33
Q

Kakšne konformacije lahko zavzamejo nukleozidi in kako nastanejo?

A
  • Konformaciji syn- in anti-
  • Rotacija okoli N-glikozidne vezi
    (- lahko tvori fosfoestrsko vez na mestih 2, 3 in 5)
34
Q

Fiziološke vloge nukleotidov?

A
  • sestavine DNA in RNA
  • Prenos energije
  • sklapljanje anabolizma in katabolizma
  • aktivacija CO2, HCO3, metilnih skupin
  • tvorba kemijskih vezi
  • pretvorba v cAMP
35
Q

Katere koencime in prosteticne skupine poznas? Opiši jih.

A
  • TPP (iz vitamina B1, koencim dekarboksilaz in transketolaz),
  • FAD in FMN ( iz vitamina B2, elektronska prenašalca, prostetični skupini v dehidrogenazah)
  • NAD+ in NADP+ ( iz vitamina B3, elektronska prenašalca)
  • CoA, (iz vitamina pantotenske kisline, osrednji koencim metabolizma)
  • Vitamin H/biotin, (koencim karboksilaz, biosinteza maščobnih kislin in nekaterih AK)
  • PLP, (iz vitamina B6, koencim transaminaz, vklujčen v dekarboksilacije)
  • THF, (iz vit B9, metabolizem AK in NK)
  • Metilkobalamin, (iz vit B12, biosinteza metionina, vit je vklučen v metabolizem celic)
  • Vit C, (antioksidant, posttranslacijska hidroksilacija prolina v kolagen)
36
Q

Kaj DNA polimeraza potrebuje za svoje delovanje?

A

Magnezijeve ione, ki so kofaktorji encima.

37
Q

Razlike med globularnimi in fibrilarnimi proteini?

A

GLOBULARNI PROTEINI:
terc. struktura iz več različnih sek.
hidrofobni ostanki v notranjosti, hidrofilni zunaj
kvartarna struktura je dinamična
topni v vodi
funkcija: transport, regulacija DNA, obramba, kataliza, signalizacija

FIBRILARNI PROTEINI:
terc. struktura iz ene same sek.
hidrofobni ostanki so v notranjosti in zunaj kvartarna struktura je statična
netopni v vodi
funkcija: struktura, opora

38
Q

Keratin vs. kolagen?

A

Keratin:
desnosučna alfa vijačnica, ki gre v levosučno ovito vijačnico, ki jo stabilizirajo hidrofobne in ionske interakcije, keratinske filamente stabilizirajo disulfidne vezi, strukturna funkcija v citoskeletu, laseh, nohtih, koži

Kolagen:
levosučna prolinska vijačnica, ki gre v desnosučno trojno vijačnico/tropokolagen, stabilizirajo jo hidrofobne in vodikove vezi, kolagenska vlakna stabilizirajo kovalentne vezi, strukturna funkcija zunajceličnega matriksa

39
Q

Katere dva pojava se zgodita pri vezavi liganda na protein (hemoglobin, mioglobin)?

A

inducirano prilagajanje, alosterični efekt (če je protein iz večih podenot), pozitivna kooperativnost

40
Q

Kaj je vzrok za nastanek hemoglobinopatij in kaj za nastanek talasemij?

A

Hemoglobinopatije: mutacija v genu za verigo -> sprememba strukture/funkcije HB
Talasemije: napaka v regulacijskih regijah genov -> manjša količina/odsotnost verige

41
Q

Naštej kovalentne modifikacije histonov in opiši, kako vplivajo na aktivnost gena DNA.

A
  • acetilacije Lys (odprta konformacija)
  • metilacije Arg/Lys (zaprta konformacija)
  • fosforilacije Thr/Ser (odprta konformacija)
42
Q

3 glavne domene TF?

A
  • DNA vezavna domena
  • domena za interakcijo z drugimi TF
  • transaktivacijska domena
43
Q

Klasifikacija encimov in primeri.

A
  • oksidoreduktaze -dehidogenaze, oksidaze, peroksidaze, oksigenaze
  • transferaze (prenos funkcionalnih skupin) -transaminaze, transketolaze, kinaze, acil in metil transferaze
  • hidrolaze (prenos skupin na vodo) -esteraze, glikozidaze, peptidaze in amidaze
  • liaze (katalizirajo tvorbo vezi brez dodatne E ATP) -karboanhidraza, aldolaza
  • izomeraze (intramolekularne oksidoreduktaze) -UDP-glukoza-4-epimeraza, fosfotrioze/heksoze izomeraze
  • ligaze (katalizirajo tvorbo vezi z energijo ATP) -glutamin sintetaza, piruvat karboksilaza
44
Q

Kaj je Michaelisova konstanta?

A

Vrednost, ki ustreza koncentraciji substrata, ko velja, da je hitrost enaka polovični maksimalni hitrosti. Pove nam tudi afiniteto encima do vezave substrata.

45
Q

Tipi in vplivi encimskih inhibitorjev.

A
  • kompetitivni inhibitorji (povečajo Km encima-znižajo afiniteto, ne vpliva na Vmax)
  • akompetitivni inhibitorji (zniža Km, zniža Vmax)
  • mešana inhibicija (zniža Vmax, spremeni se tudi afiniteta encima) *posebna vrsta: nekompetitivna inhibicija (vpliv le na Vmax)
46
Q

Mehanizmi encimske katalize

A
  • kislinsko-bazična kataliza (formacija katalitične triade)
  • približevanje in orientacija
  • kovalentna kataliza (hidroliza p-nitrofenilacetata s kimotripsinom)
  • elektrostatska kataliza (enolaza)
  • kataliza z induciranim prilagajanjem (heksokinaza)
47
Q

Načini uravnavanja encimske aktivnosti?

A
  • uravnavanje koncentracije encima z biosintezo encima
  • aktivacija encima s proteolitičnim razcepom
  • sinteza inhibitorjev proteolitičnih encimov
  • alosterična modulacija encimske aktivnosti
  • kovalentne modifikacije encima
48
Q

Načini regulacije celičnega metabolizma?

A
  • Zakon o delovanju mas
  • Tekmovanje za skupen substrat
  • Alosterična inhibicija in aktivacija
  • Kovalentna modifikacija encimov
  • Izoencimi
  • Hitrost beljakovinske razgradnje
49
Q

Kakšne vloge imajo apolipoproteini?

A
  • Določajo tarčna tkiva lipoproteinom
  • Aktivirajo encime metabolizma lipidov, so esencialne strukturne komponente lipoproteinov
50
Q

Katere so poti prenosa lipidov z lipoproteini?

A
  • eksogena pot (transport zaužitih proteinov)
  • endogena pot (pretvorba VLDL v LDL)
  • reverzna holesterolna pot (prevzemanje odvečnega holesterola)
51
Q

Katere so značilnosti prenašalnih proteinov?

A

stereospecifičnost, saturacijska kinetika, hitrost prenašalcev je manjša od hitrosti difuzije

52
Q

Naštej vrste prenašalnih proteinov in primere.

A
  • prenašalci iz družine GLUT (GLUT1, GLUT4)
  • kloridni/hidrogenkarbonatni izmenjevalec (prenos CO2 do pljuč)
  • črpalke: ATP-aze tipa P (kalcijeva črpalka, natrij-kalijeva črpalka), tipa V, F črpalke (F0F1 ATP-aza)
  • ABC transporterji (CFTR)
  • sekundarni aktivni transporterji (natrij-glukozni simporter)
53
Q

Naštej metode preučevanja proteinov.

A
  • Kromatografija (za ločevanje komponent zmesi)
  • Tankoplastna kromatografija/TLC (ločevanje manjših molekul/metabolitov)
  • Tekočinska kromatografija
  • Ionska izmenjevalna kromatografija (po razlikah v naboju)
  • Gelska filtracija (glede na razliko velikosti)
  • Afinitetna kromatografija (glede na afiniteto do vezave liganda)
  • Poliakrilamidna gelska elektroforeza/NaDS PAGE (čistost proteinov)
  • NaDS 2D-PAGE (glede na naboj in maso)
  • masna spektrometrija (ločevanje, detekcija, zaporedje aminokislin)
  • Rentgenska difrakcija (3D struktura proteina)
  • Proteinske mreže (masovna identifikacija proteinov)
54
Q

Naštej metode preučevanja NK.

A
  • gelska elektroforeza
  • kapilarna elektroforeza
  • verižna reakcija s polimerazo (PCR)
  • DNA mikromreže