Vprašanja Flashcards
- Naloge vodnika?
- Podroben načrt organizacije (tehnika, taktika pohoda, oprema, prehrana)
- Število udeležencev (nadzor, varnost)
- Poznana pot
- Nikoli ne sme zapustiti skupine
- Ekologija - varuje naravo in daje zgled skupini
- Upošteva kodeks Slovenskih gornikov
- Vzdržuje red v koči in vpiše skupino v vpisno knjigo
- S seboj ima prvo pomoč (jo zna uporabljati)
- Stalno izpopolnjuje svoje znanje in ga posreduje drugim
Varnostni ukrepi, ki jih moramo upoštevati pri šolskem izletu:
• izlet v lepem vremenu
• izogibamo se snežišč, mokrih stez, trave, skal, spolzkih skal
• pri sestopanju se izogibamo melišč in strmih travnatih pobočij
- Sredogorje: 1 vodnik 10-15 udeležencev / pozimi 8-10
- Visokogorje: 1 vodnik 10-12 udeležencev; plezalne poti 1-3 otrok
- Faktor padca kaj vpliva nanj in kaj je?
Faktor padca je izračunan kot razmerje med dolžino padca in dolžino vrvi v varovalnem sistemu. Ta faktor nam kaže silovitost padca, ki torej ni odvisna le od dolžine padca ampak od omenjenega razmerja, saj več vrvi v varovalnem sistemu občutno ublaži padec.
Faktor zračunamo tako, da delimo dolžino padca (do točke, ko se vrv napne) z dolžino vrvi med varujočim in padlim. Pri klasičnem plezanju je faktor med 0 in 2.
Pri padcih z faktorjem manjšim od 1 sile v sistemu niso kritične.
- V čem se razlikujeta darwinistično in humanistično pojmovanje športa?
Darwinistično
Primerjanje dosežkov, prednost boljši, predpisi, pravila, pomemben je rezultat, vzpodbuda je tekmovanje
Humanistično
Vsak deluje po svoji meri, rezultat ni pomemben, pomembna je udeležba, prostor je za vse ne le za najboljše, vzpodbuda ni tekmovanje ampak sodelovanje, dosežki se ne primerjajo
- Vrste plazov?
ZEMELJSKI PLAZ
- PADAJOČI: ogromne pečine zgrmijo po strmem pobočju. Ob dotiku s tlemi se pogosto nalomijo v manjše kose.
- DRSEČI: po pobočju drsijo z veliko kamenja in skalovja s hitrostjo tekoče vode. Prav tako se sprožajo drseči plazovi drobirja, sestavljeni iz tankih plasti rahle zemlje in manjšega kamenja.
- TEKOČI: zmes blata in vode
SNEŽNI PLAZ (tekoči plazovi)
- plazovi suhega in nesprijetega snega
- plazovi suhega sprijetega snega
- plazovi vlažnega nesprijetega snega
- plazovi vlažnega sprijetega snega
- PRŠNI PLAZ (nastanejo iz suhega snega)
- TALNI PLAZ (zrahlja vez med tlemi in snežno odejo)
- Kaj je osebna oprema, kaj spada v njo, katere še poznamo in od česa je odvisna?
Vrste opreme:
- alpska smučarska oprema,
- standardna turnosmučarska oprema,
- alternativna turnosmučarska oprema,
- klasična alpinistična oprema,
- zimska oprema
Seznam opreme je odvisen od: - zahtevnosti in trajanja ture
- letnega časa - vremenskih razmer in napovedi 1. OSEBNA OPREMA:
Čevlji, ki segajo nad gleženj z vibro-rebrastim podplatom, nogavice (bombaž, volna), spodnje perilo – majica, spodnje hlače (KDry obdelava), hlače (gorniške ali pohodne), srajca – bombaž ali flanela, pulover – termovelur, flis, pokrivalo – kapa, čepica, ruta, rokavice – usnje, flis, volna, anorak ali vetrovka, pelerina ali nepremočljiva vetrovka, zaščitna očala (sonce, sneg)
- SPLOŠNA OPREMA:
Nahrbtnik (prevleka za nahrbtnik), pohodne palice, torbica in komplet za prvo pomoč, čelna svetilka ( sveča ali vžigalice ), oprema za hrano in pijačo : žepni nož, žlica, vilica, čutarica škatla za hrano, toaletni papir, zaščitna krema (UV faktor 30 ), pribor za šivanje, spalna vreča ( spalna rjuha za planinsko kočo)
- TEHNIČNA OPREMA (pride v poštev samo na zelo zahtevnih turah v spremstvu planinskega vodnika PZS):
Čelada (obvezna za zelo zahtevne ture), plezalni pas (uporaba samo v spremstvu vodnika PZS), vponke (vsaj štiri), samovarovalni komplet (obvezen za zelo zahtevne ture), rokavice, cepin (poznavanje uporabe), dereze (poznavanje hoje z njimi - samo v snegu)
( OPREMA ZA TURNO SMUČANJE)
- Višinska bolezen nad 5000m, prilagajanje.
Višinsko bolezen povzroči pomanjkanje kisika na veliki nadmorski višini. Z naraščanjem višine se zračni tlak znižuje, zrak postane redkejši in vsebuje manj kisika. Hitrejše in globlje dihanje poruši ravnovesje plinov v pljučih in krvi, poveča se alkalnost krvi in spremeni se ravnovesje soli in mineralov (kalij in natrij) v telesnih celicah. Te spremembe so osnovni vzrok za nastanek višinske bolezni.
Preprečevanje višinske bolezni:
POČASEN VZPON (priporoča se, da se od višine 3000 m na dan vzpnemo le za 300 m. Na vsakih 1000 m vzpona prespimo na isti višini dodatno noč. Zaužiti moramo dovolj tekočine in paziti na redno prehrano, bogato z ogljikovimi hidrati. Ne smemo uživati alkohola, uspaval in zdravil proti bolečinam, ki vsebujejo narkotike
PREVENTIVNA ZDRAVILA (acetazolamid, deksametazon, ginko biloba)
Zdravljenje višinske bolezni: Ob pojavu težav, ki jih je povzročila višina, je nujen spust, kajti nadaljevanje vzpona je lahko smrtno nevarno. Spustimo se na višino, kjer so se prvič pojavile težave akutne višinske bolezni; običajno zadostuje 500 m do 1000 m spusta. Postopen vzpon lahko začnemo, ko težave povsem izginejo
- Kajenje posledica katrana in nikotina?
Nikotin (+ogljikov monoksid, slabo za ožilje)
Je živčni plin (50 mg v žilo = smrt; 1 cigareta ima 5-10mg) in oža žile, kar vpliva na povečanje pritiska in pulza. Pospešuje strjevanje krvi.
Ogljikov monoksid – vazokonstriktor
200-300x večja afiniteta hemoglobina, kot jo ima kisik, pospešuje artetriosklerozo (ateromi), maščobne obloge in kalcijeve snovi
Katran (deluje prvi in vpliva na dihala)
Kronični bronhitis (zleplja migetalke, lepi se na čašaste celice), povzroča oteklost sapnice in raka na pljučih
- Vsebine šole v naravi (od česa so odvisne)?
Vzgojno izobraževalne vsebine:
→ poučno in vzgojno -prijazne učencem
→ gibalno in fiziološko učinkovito -manj tekmovalne
→ doživljajsko bogata -prispevek vseh
→ ustvarjalna -preživljanje prostega časa -vzporedne dejavnosti
→ prijetna vsebina
Vsebinski sklopi:
- športni vzgojno izobraževalni program
- redni pouk po izbranem naravoslovnem in naravovarstvenem programu (zemljepis, zgodovina, biologija,…) raziskovalni program
- kulturno - umetniško izražanje
- zabavno in družabno življenje
- dopolnilni pouk
- Katerga leta je bilo ustanovljeno slovensko planinsko društvo, planinska zveza slovenije, kateri glasnik izdaja, ustanovitelji, namen, zdajšnje ime?
Prvo društvo je bilo GORSKO DRUŠTVO TRIGLAVSKIH PRIJATELJEV ustanovljeno leta 1872, vendar ga Avstrijci niso pustili ustanoviti (preveč politični program). Zato so šele 27.2.1893 ustanovili SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO (boj za slovensko podobo naših gora – Kocbek, Aljaž)
Zgodovina:
- pojav prvih alpinistov: Thuma (Imenoslovje Julijskih Alp, Pomen in razvoj alpinizma,;S triglavska stena)
- l. 1895 – glasilo Planinski vestnik (literarno znanstveni in fotografski odsek, še danes izhaja nepreklicno)
- druga polovica 18. stol. (raziskovalci, naravoslovci; Vodnik, Zois)
- l. 1921 ustanovitev turističnega društva SKALA
- ustanovna Skupščina Planinske zveze Slovenije je bila 6. junija leta 1948 v dvorani na Taboru v Ljubljani
- predsednik 1893-1908 Fran Orožen,
- podružnice: 1893 ljubljanska, kamniška, savinjska, 1895 radovljiška, 1896 soška
- Cilji šole v naravi (samo cilji ki se tičejo športnih vsebin) oz. kakšne morajo biti
športne vsebine v šoli v naravi
- pridobivanje splošno uporabnih znanj in praktičnih veščin za življenje
- razvijanje učenčevih osebnostnih lastnosti v skladu z njegovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja (telesni, duševni razvoj, zdr. status)
- oblikovanje in spodbujanje zdravega načina življenja
- dopolnjevanje znanja in širjenje tem, ki so del učnega načrta osnovne šole
- spoznavanje določenih vsebin iz naravoslovja, družboslovja, športa, kulture in življenja v naravi z aktivnim vključevanjem v dejavnosti
- razvijanje pozitivnega in odgovornega odnosa do okolja (varovanje)
- socializacija posameznika in skupine, vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti, razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi
- razvijanje odgovornosti za lastno varnost in zdravje
- spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti in lepšega/bogatejšega izražanja
- navajanje na samostojno učenje in samovrednotenje doseženega znanja
- spodbujanje sproščenosti, prijateljstva in medsebojne pomoči
- način preživljanja prostega časa
- izobraziti in vzgojiti mladega človeka za dejavno življ. V naravi in z njo
- Obleka v gorah?
- Učinkovita zaščita pred dežjem, vetrom in mrazom
- Učinkovito prevajanje znoja navzven,
- Toplotno izolacijska problematika, ki zadeva uravnavanje in ohranjanje toplote ter dopolnilno toplotno podporo v skrajnih okoliščinah,
- Najugodnejšo težo zunanje, vmesne, ki je lahko tudi zunanja, in notranje plasti,
- Trpežnost na mehansko uporabo in vpliv UV žarkov,
- Različni drugi vplivi, kot so nenadni toplotni skoki, soparno vreme, močan veter, sneženje,
- Obnavljanje, prenavljanje (Mlač, 1999)
- Obleci se pravilno (Golja at al, 2008).
- Discipline športnega plezanja in varovanja.
Oblike športnega plezanja:
• BALVANSKO športno plezanje
• KLASIČNO športno plezanje
• Športno plezanje V VISOKIH STENAH
Tekmovalne discipline:
• TEŽAVNOSTNO PLEZANJE (meri preplezana višina)
• BALVANSKO PLEZANJE (število preplezanih balvanov)
• HITROSTNO PLEZANJE (meri čas plezanja smeri)
Pod pojmom varovanje imamo v mislih vse postopke, ki zagotavljajo varnost pri športnem plezanju.
Ti postopki so:
- navezovanje in dvojno preverjanje,
- uporaba varnostnih pripomočkov,
- komunikacija med plezalcem in varujočim,
- varovanje od zgoraj,
- varovanje plezalca, ki pleza v vodstvu,
- vpenjanje,
- prevezovanje na vrhu smeri,
- spuščanje ob vrvi,
- pravilno zaustavljanje padcev.
- Deli in vrste kajaka.
Razlikujemo jih glede na njihovo uporabo.
- Paddlers
- Whitewater
- Creeking
- Sea kajaki
Deli:
- nožne opore
- krmilo
- ledvena opora
- sedež
- opore za stegna
- čepi za luknje
- Zaščita pred strelami v gorah.
- preveriti in upoštevati vremensko napoved
- najpogosteje se pojavljajo v poletnih mesecih – pozno popoldne / zvečer
- previlo “30-30” (možnost udara strele obstaja, kadar je presledek med bliskom, ki ga vidimo in gromom, ki ga slišimo, manj kot 30 sekund; turo ne smemo nadaljevati, dokler ne mine 30 min, odkar smo videli zadnji blisk in slišali zadnji grom)
- zavetje v koči, bivaku, votlini ali dolini (proč od odrtih vrat in oken; šotor kot strelovod)
- na odprtem, sedeti na suhem nahrbtniku ali vrvi (počepniti s koleni in stopali skupaj = najmanjši stik s podlago)
- stran od kovinskih delov (dober prevodnik, zmanjšamo možnost opeklin)
- 8-tisočaki:
Mount Everest – Čomolungoma – Sagarmatha 8848m Kanchenjunga (Kančendzengo) 8598m Lhoche 8511m Makalu 8475m Daulahgiri 8221m Cho Oju 8201m Manaslu 8156m Nauga Parbat 8125m Annapurna 1 8078m Šiša pangma 8046m K2 – Čogori 8611m Gasherbrum 1 8068m Gasherbrum 2 8035m Broad Peak 8047m
- Slovenski vrhovi nad 2000m.
Triglav 2864m Škrlatica 2740m Mali Triglav 2725m Mangart 2679m Visoki Rokav 2646m Jalovec 2645m (Veliki) Oltar 2621m Razor 2601m Srednji Rokav 2589m Kanin 2587m Mali Kanin 2571m Kanjavec 2569m Rjavec 2568m Grintovec 2558m Glava v Zaplanji 2556m Rogljica 2547m Rakova špica 2545m Srednji Vršič 2543m Kredarica 2541m Rž 2538m Skuta 2532m
Slovenija je 8 država, ki je osvojila vseh 14 osemtisočakov. Slovenci: Grošelj (10), Štremfelj, Zaplotnik, Humar, Krničar, Belak-Šrauf
- Kakšne priprave na turo poznamo?
PSIHIČNA → vzpodbuda, zanimanje, propaganda, motivi
TELESNA → delno psihično, hoja, postopnost, obremenitve
TEHNIČNA → oprema, varovanje
VSEBINSKA → kam gremo, kaj bomo počeli, kaj povedali otrokom
ORGANIZACIJSKA
• načrt, smer, čas
• prevoz (kje in kdaj štartamo, kdaj se vrnemo,…)
• stroški (to je danes vse bolj pomembno, prikazat jih moramo točno)
• razpis (kdaj bo zbor, odhod, propaganda,…)
• prijave, sodelavci – kdo vodi, kdo je pomočnik
• rezervacija prenočišč, prehrane
• sestanek (navodila, oprema) skušamo ugotovit predznanje udeležencev
• priprava udeležencev
• rezervacija prevoznega sredstva
• objava zbornega mesta, čas odhoda in vrnitve
• zadnja navodila
- Taktične prvine hoje? (tempo, čas, odmori, nedeljivnost skupine, razvrstitev udeležencev)
TEMPO: Termoregulacija – ogrevanje in ohlajanje v tempu hoje. S tempom moramo preprečevati pregrevanje in naglo ohlajenje.
Začetek hoje mora biti počasen, enakomeren, dihanje mora biti pri tem normalno, pogovorni tempo ali malo hitreje – ko smo že ogreti (glede na udeležence), tempo moramo vedno prilagodit najslabšemu hodcu.
ČAS: Zjutraj je vreme v gorah bolj stalno, zato začnemo s pohodi zgodaj zjutraj, celo ponoči. Še posebej pozimi moramo pri načrtovanju upoštevati, da so dnevi kratki (znoči se že ob 18).
ODMORI: Kdaj: vsako uro, po 2-3 urah hoje naredimo daljši odmor
Kje: na zaščitenem kraju, kjer je zadosti prostora za varen postanek cele skupine (ne na sedlu ali grebenu)
Koliko časa (odvisno od časa, ko so udeleženci bolj utrujeni so postanki daljši, drugače pa toliko dolgi, da se ne ohladimo. To je 10-15 minut)
NEDELJIVOST SKUPINE: Tempo moramo vodit tako hitro, da ne nastajajo luknje v skupini. Če nastane večja luknja, pomeni, da drugi del skupine vodi en slab hodec. Posledico so lahko: napačna pot, nezgoda,… zato moramo boljše hodce zamotiti z raznimi razlagami (da jim ne bo dolgčas) izjema lahko nastane samo zaradi varnosti, individualizacije in homogeniziranja skupin.
- Vrvi, iz česa so in kakšne so?
Plezalna vrv za športno plezanje naj bo dolga okoli 70 metrov in debeline med 9.5 in
10.5 milimetrov ter ustrezno testirana. Izbiramo lahko med več vrstami, izberimo pa
enojno vrv, ki jo običajno uporabljamo v plezališčih. Vrv je elastična, kar pripomore k varnim padcem, seveda ob pravilnem varovanju.
Material Naylon 6 (+ fizikalne, termične, kemične l.; - vlaga, visoke temp.)
Jedro:
- osnovna vrvica iz 3 n.
- premer jedra odvisen od št. vrvic
Plašč:
- iz več navitkov
- ščiti jedro
- več navitkov boljše dinamične lastnosti (48 n.)
- manj navitkov boljša odportnost proti drgnjeju in obrabi (32 n.)
- Oznake poti in poimenovanje poti?
MARKACIJA (Knafelčeva markacija)
Markacisti, ki urejajo poti. Praviloma je na desni strani poti v višini oči.
Alojz Knafeljc – prvi narisal ta znak. Rdeča z belo piko, premera 8-10cm v razmerju 1:2. Poleg standardne markacije se uporabljajo tudi dopolnjene markacije, ki imajo dodano oznako poti.
Evropske pešpoti (markacija v sredini rumena pika obdana z rdečim kolobarjem)
Zimske markacije (pet metrov visoki drogovi, ki imajo na vrhu pritrjeno rdečo puščico, ki služi tudi za orientacijo, saj kaže v smeri proti naslednjemu drogu)
Belo-rdeča markacij, ki je obdana z zelenim kolobarjem (severna meja)
Rumeno-zelene (včasih napačno uporabijo tudi rumeno modre) kombinacije, ki označujejo gozdne učne poti
Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije (rumeno modre markacije)
MEDNARODNE, DRŽAVNE, REGIONALNE, LOKALNE POTI
- Alkohol, zakaj ne?
- zmanjšuje telesno zmogljivost
- moteno je ravnotežje
- oslabijo se čuti
- podaljša se reakcijski čas
- alkohol med hojo popolnoma odklanjamo (udi večerno popivanje ne koristi za naslednji dan)
- hitrejša je utrujenost in izčrpanost
- nagoni, pogum, agresija pod vplivom alkohola
- usodne odločitve
- varljiva toplota po pitju alkohola
- alkohol ne gasi žeje
- znoj povzroča odvajanje vode, mineralov, elektrolitov, vitaminov
Priporočamo pravilo “treh ne”, ki so:
• Ne vozim pod vplivom alkohola.
• Ne ponujam alkoholnih pijač mladim ljudem.
• Ne pijem alkoholnih pijač na delovnem mestu.
- Organizacijske oblike pohodov, izletov? (5)
- ENKRATNI IZLETI + množični izleti ( 100 žensk na Triglav,…)
- nimajo učinka na gorniško osveščanje
- telesno preslabo pripravljeni udeleženci
- veliko onesnaženje okolja - GORNIŠKE ŠOLE
- gre za varno, smotrno in načrtno spoznavanje z gorništvom
akcije: - tabor za ciciban planince- tabor za mlade planince
- študentski tabor
- tečaj gorništva za odrasle
- ENKRATNI SPOMINSKI ALI TRADICIONALNI POHODI (Pohod od Litije do Čateža)
- GOZDNE UČNE POTI (krajše spremljevalne poti : Bistrica pri Borovnici (tehnični muzej), Šmarnogorska grmada)
- PERMANENTNE AKCIJE
- tekmovanje za športno značko
- ciciban planinec
- mlad planinec
- vezne poti oz. transverzale: - prečne
- krožne
- točkaste
- Kakšno obremenitev okolja poznamo?
OBREMENITVE OKOLJA DELIMO NA:
• obremenitve naravnega okolja
(vode, tal, vegetacije, prostoživečih živali, zraka in podnebja)
• obremenitve za tradicionalno rabo prostora zaradi izgube oziroma zmanjšanja obdelovalnih površin in pridelka
(navzkrižje s tradicionalno rabo prostora)
• obremenitev videza pokrajine zaradi poselitve in urejanje infrastrukture za turizem in rekreacijo
• socialnopsihološke obremenitve za lokalno prebivalstvo
(sprememba načina življenja, izguba tradicionalnih vrednot).
- Načela poučevanja dejavnosti v naravi?
Vzgojno izobraževalni smotri ŠŠV:
- krepitev zdravja v vseh življenjskih obdobjih
- prispevati k skladnemu, celostnemu razvoju mladega človeka.
Vzgojno izobraževalni smotri gorniške šole:
Globalni smotri:
-oblikovati pri učencih pristen, čustven, spoštljiv in kulturen odnos do narave, kot posebne vrednote.
-pozitiven odnos do hoje v naravi, kot najcenejše in najbolj dostopne športne dejavnosti.
-usposobitev za samostojno izletništvo, pohodništvo in gorništvo v kasnejših starostnih obdobjih.
Delni smotri in naloge:
- zmogljivost v hoji (otroci ne vejo koliko lahko hodijo)
- Veselje do hoje (spoznavanja, emocije in sociološka plat hoje)
- Izletniške točke (načrtujemo v obliki koncentričnih krogov) za mlajše otroke organiziramo krajše, lažje izlete v bližini bivališča; za starejše pa naj bodo izleti zahtevnejši ter organizirani na bolj oddaljene vrhove.
- Predajati naravovarstveno ozaveščenost (opozarjaj jih, na smeti)
- Podajaj znanje in veščine za večjo varnost
- Povezovanje z drugimi učnimi in vzgojnimi predmeti.
- Pomemben je osebni stik – vedenjski vzorci (otroci se morajo sprostiti) z našim vedenjem dajemo zgled
