Vprašanja Flashcards
- Naloge vodnika?
- Podroben načrt organizacije (tehnika, taktika pohoda, oprema, prehrana)
- Število udeležencev (nadzor, varnost)
- Poznana pot
- Nikoli ne sme zapustiti skupine
- Ekologija - varuje naravo in daje zgled skupini
- Upošteva kodeks Slovenskih gornikov
- Vzdržuje red v koči in vpiše skupino v vpisno knjigo
- S seboj ima prvo pomoč (jo zna uporabljati)
- Stalno izpopolnjuje svoje znanje in ga posreduje drugim
Varnostni ukrepi, ki jih moramo upoštevati pri šolskem izletu:
• izlet v lepem vremenu
• izogibamo se snežišč, mokrih stez, trave, skal, spolzkih skal
• pri sestopanju se izogibamo melišč in strmih travnatih pobočij
- Sredogorje: 1 vodnik 10-15 udeležencev / pozimi 8-10
- Visokogorje: 1 vodnik 10-12 udeležencev; plezalne poti 1-3 otrok
- Faktor padca kaj vpliva nanj in kaj je?
Faktor padca je izračunan kot razmerje med dolžino padca in dolžino vrvi v varovalnem sistemu. Ta faktor nam kaže silovitost padca, ki torej ni odvisna le od dolžine padca ampak od omenjenega razmerja, saj več vrvi v varovalnem sistemu občutno ublaži padec.
Faktor zračunamo tako, da delimo dolžino padca (do točke, ko se vrv napne) z dolžino vrvi med varujočim in padlim. Pri klasičnem plezanju je faktor med 0 in 2.
Pri padcih z faktorjem manjšim od 1 sile v sistemu niso kritične.
- V čem se razlikujeta darwinistično in humanistično pojmovanje športa?
Darwinistično
Primerjanje dosežkov, prednost boljši, predpisi, pravila, pomemben je rezultat, vzpodbuda je tekmovanje
Humanistično
Vsak deluje po svoji meri, rezultat ni pomemben, pomembna je udeležba, prostor je za vse ne le za najboljše, vzpodbuda ni tekmovanje ampak sodelovanje, dosežki se ne primerjajo
- Vrste plazov?
ZEMELJSKI PLAZ
- PADAJOČI: ogromne pečine zgrmijo po strmem pobočju. Ob dotiku s tlemi se pogosto nalomijo v manjše kose.
- DRSEČI: po pobočju drsijo z veliko kamenja in skalovja s hitrostjo tekoče vode. Prav tako se sprožajo drseči plazovi drobirja, sestavljeni iz tankih plasti rahle zemlje in manjšega kamenja.
- TEKOČI: zmes blata in vode
SNEŽNI PLAZ (tekoči plazovi)
- plazovi suhega in nesprijetega snega
- plazovi suhega sprijetega snega
- plazovi vlažnega nesprijetega snega
- plazovi vlažnega sprijetega snega
- PRŠNI PLAZ (nastanejo iz suhega snega)
- TALNI PLAZ (zrahlja vez med tlemi in snežno odejo)
- Kaj je osebna oprema, kaj spada v njo, katere še poznamo in od česa je odvisna?
Vrste opreme:
- alpska smučarska oprema,
- standardna turnosmučarska oprema,
- alternativna turnosmučarska oprema,
- klasična alpinistična oprema,
- zimska oprema
Seznam opreme je odvisen od: - zahtevnosti in trajanja ture
- letnega časa - vremenskih razmer in napovedi 1. OSEBNA OPREMA:
Čevlji, ki segajo nad gleženj z vibro-rebrastim podplatom, nogavice (bombaž, volna), spodnje perilo – majica, spodnje hlače (KDry obdelava), hlače (gorniške ali pohodne), srajca – bombaž ali flanela, pulover – termovelur, flis, pokrivalo – kapa, čepica, ruta, rokavice – usnje, flis, volna, anorak ali vetrovka, pelerina ali nepremočljiva vetrovka, zaščitna očala (sonce, sneg)
- SPLOŠNA OPREMA:
Nahrbtnik (prevleka za nahrbtnik), pohodne palice, torbica in komplet za prvo pomoč, čelna svetilka ( sveča ali vžigalice ), oprema za hrano in pijačo : žepni nož, žlica, vilica, čutarica škatla za hrano, toaletni papir, zaščitna krema (UV faktor 30 ), pribor za šivanje, spalna vreča ( spalna rjuha za planinsko kočo)
- TEHNIČNA OPREMA (pride v poštev samo na zelo zahtevnih turah v spremstvu planinskega vodnika PZS):
Čelada (obvezna za zelo zahtevne ture), plezalni pas (uporaba samo v spremstvu vodnika PZS), vponke (vsaj štiri), samovarovalni komplet (obvezen za zelo zahtevne ture), rokavice, cepin (poznavanje uporabe), dereze (poznavanje hoje z njimi - samo v snegu)
( OPREMA ZA TURNO SMUČANJE)
- Višinska bolezen nad 5000m, prilagajanje.
Višinsko bolezen povzroči pomanjkanje kisika na veliki nadmorski višini. Z naraščanjem višine se zračni tlak znižuje, zrak postane redkejši in vsebuje manj kisika. Hitrejše in globlje dihanje poruši ravnovesje plinov v pljučih in krvi, poveča se alkalnost krvi in spremeni se ravnovesje soli in mineralov (kalij in natrij) v telesnih celicah. Te spremembe so osnovni vzrok za nastanek višinske bolezni.
Preprečevanje višinske bolezni:
POČASEN VZPON (priporoča se, da se od višine 3000 m na dan vzpnemo le za 300 m. Na vsakih 1000 m vzpona prespimo na isti višini dodatno noč. Zaužiti moramo dovolj tekočine in paziti na redno prehrano, bogato z ogljikovimi hidrati. Ne smemo uživati alkohola, uspaval in zdravil proti bolečinam, ki vsebujejo narkotike
PREVENTIVNA ZDRAVILA (acetazolamid, deksametazon, ginko biloba)
Zdravljenje višinske bolezni: Ob pojavu težav, ki jih je povzročila višina, je nujen spust, kajti nadaljevanje vzpona je lahko smrtno nevarno. Spustimo se na višino, kjer so se prvič pojavile težave akutne višinske bolezni; običajno zadostuje 500 m do 1000 m spusta. Postopen vzpon lahko začnemo, ko težave povsem izginejo
- Kajenje posledica katrana in nikotina?
Nikotin (+ogljikov monoksid, slabo za ožilje)
Je živčni plin (50 mg v žilo = smrt; 1 cigareta ima 5-10mg) in oža žile, kar vpliva na povečanje pritiska in pulza. Pospešuje strjevanje krvi.
Ogljikov monoksid – vazokonstriktor
200-300x večja afiniteta hemoglobina, kot jo ima kisik, pospešuje artetriosklerozo (ateromi), maščobne obloge in kalcijeve snovi
Katran (deluje prvi in vpliva na dihala)
Kronični bronhitis (zleplja migetalke, lepi se na čašaste celice), povzroča oteklost sapnice in raka na pljučih
- Vsebine šole v naravi (od česa so odvisne)?
Vzgojno izobraževalne vsebine:
→ poučno in vzgojno -prijazne učencem
→ gibalno in fiziološko učinkovito -manj tekmovalne
→ doživljajsko bogata -prispevek vseh
→ ustvarjalna -preživljanje prostega časa -vzporedne dejavnosti
→ prijetna vsebina
Vsebinski sklopi:
- športni vzgojno izobraževalni program
- redni pouk po izbranem naravoslovnem in naravovarstvenem programu (zemljepis, zgodovina, biologija,…) raziskovalni program
- kulturno - umetniško izražanje
- zabavno in družabno življenje
- dopolnilni pouk
- Katerga leta je bilo ustanovljeno slovensko planinsko društvo, planinska zveza slovenije, kateri glasnik izdaja, ustanovitelji, namen, zdajšnje ime?
Prvo društvo je bilo GORSKO DRUŠTVO TRIGLAVSKIH PRIJATELJEV ustanovljeno leta 1872, vendar ga Avstrijci niso pustili ustanoviti (preveč politični program). Zato so šele 27.2.1893 ustanovili SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO (boj za slovensko podobo naših gora – Kocbek, Aljaž)
Zgodovina:
- pojav prvih alpinistov: Thuma (Imenoslovje Julijskih Alp, Pomen in razvoj alpinizma,;S triglavska stena)
- l. 1895 – glasilo Planinski vestnik (literarno znanstveni in fotografski odsek, še danes izhaja nepreklicno)
- druga polovica 18. stol. (raziskovalci, naravoslovci; Vodnik, Zois)
- l. 1921 ustanovitev turističnega društva SKALA
- ustanovna Skupščina Planinske zveze Slovenije je bila 6. junija leta 1948 v dvorani na Taboru v Ljubljani
- predsednik 1893-1908 Fran Orožen,
- podružnice: 1893 ljubljanska, kamniška, savinjska, 1895 radovljiška, 1896 soška
- Cilji šole v naravi (samo cilji ki se tičejo športnih vsebin) oz. kakšne morajo biti
športne vsebine v šoli v naravi
- pridobivanje splošno uporabnih znanj in praktičnih veščin za življenje
- razvijanje učenčevih osebnostnih lastnosti v skladu z njegovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja (telesni, duševni razvoj, zdr. status)
- oblikovanje in spodbujanje zdravega načina življenja
- dopolnjevanje znanja in širjenje tem, ki so del učnega načrta osnovne šole
- spoznavanje določenih vsebin iz naravoslovja, družboslovja, športa, kulture in življenja v naravi z aktivnim vključevanjem v dejavnosti
- razvijanje pozitivnega in odgovornega odnosa do okolja (varovanje)
- socializacija posameznika in skupine, vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti, razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi
- razvijanje odgovornosti za lastno varnost in zdravje
- spodbujanje in razvijanje ustvarjalnosti in lepšega/bogatejšega izražanja
- navajanje na samostojno učenje in samovrednotenje doseženega znanja
- spodbujanje sproščenosti, prijateljstva in medsebojne pomoči
- način preživljanja prostega časa
- izobraziti in vzgojiti mladega človeka za dejavno življ. V naravi in z njo
- Obleka v gorah?
- Učinkovita zaščita pred dežjem, vetrom in mrazom
- Učinkovito prevajanje znoja navzven,
- Toplotno izolacijska problematika, ki zadeva uravnavanje in ohranjanje toplote ter dopolnilno toplotno podporo v skrajnih okoliščinah,
- Najugodnejšo težo zunanje, vmesne, ki je lahko tudi zunanja, in notranje plasti,
- Trpežnost na mehansko uporabo in vpliv UV žarkov,
- Različni drugi vplivi, kot so nenadni toplotni skoki, soparno vreme, močan veter, sneženje,
- Obnavljanje, prenavljanje (Mlač, 1999)
- Obleci se pravilno (Golja at al, 2008).
- Discipline športnega plezanja in varovanja.
Oblike športnega plezanja:
• BALVANSKO športno plezanje
• KLASIČNO športno plezanje
• Športno plezanje V VISOKIH STENAH
Tekmovalne discipline:
• TEŽAVNOSTNO PLEZANJE (meri preplezana višina)
• BALVANSKO PLEZANJE (število preplezanih balvanov)
• HITROSTNO PLEZANJE (meri čas plezanja smeri)
Pod pojmom varovanje imamo v mislih vse postopke, ki zagotavljajo varnost pri športnem plezanju.
Ti postopki so:
- navezovanje in dvojno preverjanje,
- uporaba varnostnih pripomočkov,
- komunikacija med plezalcem in varujočim,
- varovanje od zgoraj,
- varovanje plezalca, ki pleza v vodstvu,
- vpenjanje,
- prevezovanje na vrhu smeri,
- spuščanje ob vrvi,
- pravilno zaustavljanje padcev.
- Deli in vrste kajaka.
Razlikujemo jih glede na njihovo uporabo.
- Paddlers
- Whitewater
- Creeking
- Sea kajaki
Deli:
- nožne opore
- krmilo
- ledvena opora
- sedež
- opore za stegna
- čepi za luknje
- Zaščita pred strelami v gorah.
- preveriti in upoštevati vremensko napoved
- najpogosteje se pojavljajo v poletnih mesecih – pozno popoldne / zvečer
- previlo “30-30” (možnost udara strele obstaja, kadar je presledek med bliskom, ki ga vidimo in gromom, ki ga slišimo, manj kot 30 sekund; turo ne smemo nadaljevati, dokler ne mine 30 min, odkar smo videli zadnji blisk in slišali zadnji grom)
- zavetje v koči, bivaku, votlini ali dolini (proč od odrtih vrat in oken; šotor kot strelovod)
- na odprtem, sedeti na suhem nahrbtniku ali vrvi (počepniti s koleni in stopali skupaj = najmanjši stik s podlago)
- stran od kovinskih delov (dober prevodnik, zmanjšamo možnost opeklin)
- 8-tisočaki:
Mount Everest – Čomolungoma – Sagarmatha 8848m Kanchenjunga (Kančendzengo) 8598m Lhoche 8511m Makalu 8475m Daulahgiri 8221m Cho Oju 8201m Manaslu 8156m Nauga Parbat 8125m Annapurna 1 8078m Šiša pangma 8046m K2 – Čogori 8611m Gasherbrum 1 8068m Gasherbrum 2 8035m Broad Peak 8047m
